Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska bolezen, ki povzroča vnetje sklepov, bolečine, otekanje in jutranjo okorelost. Najpogosteje prizadene sklepe rok, zapestij, stopal in kolen.
- Jutranja togost sklepov
- Bolečine v prstih rok
- Otekanje sklepov
- Utrujenost in splošna oslabelost
- Simetrično prizadeti sklepi
Strokovno pregledano/ posodobljeno: april 2026
Revmatoidni artritis je razširjena kronična avtoimunska bolezen. Po globalnih ocenah je bilo leta 2021 prizadetih približno 17,9 milijona ljudi, pri čemer ženske zbolijo dva- do trikrat pogosteje kot moški.
- Kaj je revmatoidni artritis
- Prvi znaki in simptomi revmatoidnega artritisa
- Vzroki in dejavniki tveganja
- Kako poteka diagnoza revmatoidnega artritisa
- Zdravljenje revmatoidnega artritisa
- Kako si lahko pomagate doma?
- Življenje z revmatoidnim artritisom
- Dopolnilne terapije pri revmatoidnem artritisu
- Zaključek
- Najpogostejša vprašanja o revmatoidnem artritisu
Kaj je revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade lastne sklepe in povzroča vnetje, bolečino, oteklino ter postopno okvaro sklepov (1).
Najpogosteje prizadene male sklepe rok in stopal, značilna pa je tudi jutranja okorelost in simetrična prizadetost sklepov.
Želite razumeti širšo sliko? Preberite tudi kaj je artritis in katere vrste poznamo.
Kako nastane revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis nastane, ko imunski sistem pomotoma napade lastna tkiva, predvsem sklepno ovojnico, in sproži kronično vnetje. Posledica vnetja so bolečine, otekanje, jutranja okorelost ter postopne poškodbe hrustanca in kosti v sklepih.
Na razvoj bolezni vpliva kombinacija genetske nagnjenosti, hormonskih dejavnikov ter okoljskih sprožilcev, kot sta kajenje ali okužbe.
Katere sklepe najpogosteje prizadene
Revmatoidni artritis najpogosteje prizadene male sklepe rok in stopal, zlasti sklepe prstov, zapestja ter sklepe na stopalih. Bolezen pogosto napreduje simetrično, kar pomeni, da so isti sklepi prizadeti na obeh straneh telesa hkrati.
Kako pogosta je bolezen
Revmatoidni artritis ni redka bolezen, saj prizadene približno 0,5 do 1 % odrasle populacije. Po podatkih World Health Organization (3) je bilo po svetu z revmatoidnim artritisom prizadetih približno 18 milijonov ljudi. Bolezen je pogostejša pri ženskah, ki zbolijo dva- do trikrat pogosteje kot moški.
Prvi znaki in simptomi revmatoidnega artritisa
Revmatoidni artritis je kompleksna bolezen, ki lahko vpliva na različne dele telesa. Klasični simptomi vključujejo bolečino, oteklino in togost sklepov, vendar revmatoidni artritis lahko povzroči tudi simptome zunaj sklepov.
Ali prepoznate te simptome?
Če opažate več spodnjih znakov dlje časa, je smiseln posvet z zdravnikom ali revmatologom.
- Jutranja okorelost sklepov
- Otekanje prstov, zapestij ali stopal
- Bolečine v sklepih med mirovanjem
- Simetrične težave na obeh straneh telesa
- Utrujenost in splošna oslabelost
- Zmanjšana gibljivost sklepov
Jutranja okorelost sklepov
Klasičen znak revmatoidnega artritisa je jutranja okorelost sklepov, ki običajno traja več kot eno uro. Ljudje s to boleznijo pogosto doživljajo težave pri gibljivosti sklepov, zlasti v zgodnjih urah dneva. Okorelost je posledica vnetja v sinovialnih membranah, ki obdajajo sklepe, in se lahko postopoma izboljšuje tekom dneva, ko se sklepi razmigajo.
Bolečina in otekanje sklepov
Vnetje v sinovialnih membranah povzroča bolečino, oteklino in občutljivost na dotik v prizadetih sklepih. Oteklina se lahko kaže tudi kot povečanje obsega sklepov zaradi nabiranja tekočine.
Simetrično prizadeti sklepi
Revmatoidni artritis običajno prizadene simetrično, kar pomeni, da so isti sklepi na obeh straneh telesa hkrati vpleteni. Na primer, če so prizadeti sklepi na desni roki, bodo podobni sklepi na levi roki prav tako prizadeti. Ta simetrija je pomembna diagnostična značilnost bolezni.
Utrujenost in splošna oslabelost
Revmatoidni artritis pogosto povzroča splošno utrujenost in izčrpanost, ki nista nujno povezani le s fizičnim naporom. Avtoimunski procesi v telesu lahko povzročijo sistemsko reakcijo, ki vpliva na splošno počutje.
Simptomi izven sklepov
- Utrujenost: utrujenost je pogost simptom revmatoidnega artritisa. Osebe s to boleznijo se pogosto počutijo utrujene, tudi po počitku.
- Splošna oslabelost: Občutek oslabelosti lahko prisoten, kar lahko oteži izvajanje vsakodnevnih nalog.
- Izguba apetita: Revmatoidni artritis lahko vpliva na apetit, kar lahko vodi v izgubo telesne mase.
- Povišana temperatura: Včasih se lahko pojavi povišana telesna temperatura kot odziv na vnetni proces v telesu.
- Poškodbe notranjih organov: Revmatoidni artritis lahko vpliva na notranje organe, kot so srce, pljuča ali oči, kar lahko privede do resnih zapletov.
- Revmatoidni vozli: Ti majhni vozliči, ki se običajno pojavljajo pod kožo na komolcih in drugih delih telesa, so pogosto značilni za revmatoidni artritis.
Kdaj obiskati zdravnika
Zdravnika je priporočljivo obiskati, če bolečine v sklepih trajajo več kot nekaj tednov, se ponavljajo ali se postopoma stopnjujejo. Posebej pomemben je pregled, če se pojavljajo jutranja okorelost, otekanje sklepov, zmanjšana gibljivost ali simetrične težave na obeh straneh telesa. Čim prej je smiselno poiskati pomoč tudi ob utrujenosti, splošnem slabšem počutju ali če bolečine ovirajo vsakodnevne aktivnosti, saj zgodnja diagnoza omogoča uspešnejše zdravljenje.
Vzroki in dejavniki tveganja
Revmatoidni artritis je kompleksna bolezen s številnimi dejavniki tveganja, ki vplivajo na njen razvoj. Kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov igra ključno vlogo pri pojavu in napredovanju revmatoidnega artritisa.
Genetski dejavniki
Družinska predispozicija: ljudje, katerih starši ali drugi tesni sorodniki imajo revmatoidni artritis, imajo povečano tveganje za razvoj bolezni.
Genetska variabilnost: nekatere dedne genetske variacije, povezane s specifičnimi antigeni, povečajo občutljivost za revmatoidni artritis.
Spol: ženske so bolj nagnjene k razvoju revmatoidnega artritisa kot moški. Statistično gledano imajo ženske trikrat večje tveganje.
Kajenje in življenjski slog
Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj revmatoidnega artritisa, saj lahko spodbuja vnetne procese in poveča verjetnost nepravilnega odziva imunskega sistema. Nezdrav življenjski slog, kot so premalo gibanja, kronični stres, slaba prehrana in prekomerna telesna teža, lahko dodatno prispevajo k vnetju ter poslabšajo potek bolezni. Z opustitvijo kajenja ter bolj zdravimi navadami je mogoče zmanjšati tveganje in izboljšati splošno zdravje sklepov.
Hormoni in spol
Spol in hormoni imajo pomembno vlogo pri revmatoidnem artritisu, saj bolezen bistveno pogosteje prizadene ženske kot moške. Na delovanje imunskega sistema vplivajo hormonske spremembe, zlasti estrogen, progesteron ter obdobja, kot so nosečnost, po porodu in menopavza, ko se lahko simptomi spremenijo ali poslabšajo. Prav zato strokovnjaki menijo, da hormonsko ravnovesje predstavlja enega izmed dejavnikov tveganja pri nastanku in poteku bolezni.
Okužbe in sprožilci
Določene okužbe lahko pri genetsko nagnjenih posameznikih sprožijo nepravilno delovanje imunskega sistema in povečajo tveganje za razvoj revmatoidnega artritisa. Med možnimi sprožilci se omenjajo nekatere virusne in bakterijske okužbe, kronična vnetja v ustni votlini, kajenje ter dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku. Ti dejavniki lahko spodbudijo avtoimunski odziv, pri katerem imunski sistem začne napadati lastna sklepna tkiva.
Kako poteka diagnoza revmatoidnega artritisa
Diagnoza revmatoidnega artritisa zahteva temeljito oceno in uporabo določenih testov ter postopkov za potrditev prisotnosti bolezni. Zgodnja diagnoza revmatoidnega artritisa je izjemno pomembna, saj omogoča hitrejši začetek zdravljenja, kar bistveno izboljša prognozo.
Fizični pregled
Zdravnik bo izvedel pregled sklepov, da ugotovi znake vnetja, otekline, okorelosti in deformacij.
Krvni testi
Krvni testi igrajo ključno vlogo pri diagnozi revmatoidnega artritisa.
Običajno izvedeni testi vključujejo:
- Revmatoidni faktor (RF): Povečana raven RF v krvi lahko kaže na prisotnost revmatoidnega artritisa, čeprav ta test ni specifičen za to bolezen.
- Anti-CCP protitelesa: Pozitiven rezultat na prisotnost anti-CCP protiteles pogosto kaže na revmatoidni artritis.
- Povečana hitrost sedimentacije in C-reaktivni protein: Povečani nivoji teh biomarkerjev kažejo na vnetje v telesu.
- Krvna slika: To lahko razkrije prisotnost anemije, ki je pogosta pri revmatoidnem artritisu.
| Preiskava | Kaj pokaže |
|---|---|
| Revmatoidni faktor (RF) | Lahko nakazuje prisotnost revmatoidnega artritisa, vendar ni popolnoma specifičen za bolezen. |
| Anti-CCP protitelesa | Bolj specifičen laboratorijski marker, ki pogosto podpira diagnozo revmatoidnega artritisa. |
| CRP in sedimentacija | Povišane vrednosti kažejo na prisotnost vnetja v telesu. |
| Krvna slika | Lahko pokaže slabokrvnost (anemijo), ki je pri RA razmeroma pogosta. |
| Rentgen | Prikaže spremembe na sklepih, obrabo ter morebitne poškodbe kosti. |
| Ultrazvok / MRI | Pomaga odkriti zgodnje vnetje, oteklino in poškodbe mehkih tkiv ali sklepov. |
Rentgen, ultrazvok in MRI
RA se diagnosticira z uporabo krvnih preiskav in slikovnih preiskav. Ni ene same krvne preiskave, ki bi zagotovila dokončno diagnozo za RA. Zato bo vaš zdravnik naročil več testov ter preveril vaše simptome in zdravstveno anamnezo.
Rentgenski, ultrazvočni in slikanje z magnetno resonanco (MRI) lahko pomagajo pri identifikaciji poškodb sklepov in hrustanca.
Za dosego diagnoze se uporabi kombinacija pozitivnih testov, ki kažejo vnetje, in protiteles, povezanih z RA, skupaj s slikovnimi preiskavami, kot so rentgenski posnetki.
Zdravljenje revmatoidnega artritisa
Revmatoidni artritis je kronična bolezen, ki zahteva celostno zdravljenje in obvladovanje za nadzorovanje simptomov, upočasnjevanje napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja.
Terapija vključuje medicinske postopke, kot so zdravila in fizioterapija, pa tudi spremembe življenjskega sloga, prehrane in vadbe.
Primerjava možnosti zdravljenja revmatoidnega artritisa
Pri revmatoidnem artritisu se običajno uporablja kombinacija zdravil, gibanja, fizioterapije in dopolnilnih pristopov. Spodnja tabela prikazuje glavne možnosti ter njihov namen.
| Možnost zdravljenja | Glavni namen |
|---|---|
| Protivnetna zdravila | Pomagajo pri lajšanju bolečin, zmanjšanju vnetja in jutranje okorelosti. |
| DMARD zdravila | Upočasnjujejo napredovanje bolezni in zmanjšujejo tveganje za trajne poškodbe sklepov. |
| Biološka terapija | Ciljno deluje na vnetne procese pri bolnikih, pri katerih osnovna terapija ni dovolj učinkovita. |
| Fizioterapija | Izboljšuje gibljivost, krepi mišice in pomaga pri lažjem izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. |
| Redno gibanje | Pomaga zmanjšati togost sklepov, ohranjati funkcionalnost in izboljšati splošno počutje. |
| Magnetna terapija Magus | Uporablja se kot dopolnilna podpora pri lajšanju bolečin, zmanjševanju togosti in podpori gibljivosti sklepov doma. |
Protivnetna zdravila
Ta zdravila, kot so ibuprofen in naproksen, se uporabljajo za lajšanje bolečin, zmanjšanje vnetja in izboljšanje gibljivosti sklepov. Vendar ne vplivajo na napredovanje bolezni.
DMARD zdravila
To so osnovna zdravila za zdravljenje revmatoidnega artritisa, saj lahko upočasnijo napredovanje bolezni in preprečijo dolgoročno poškodbo sklepov. Priljubljeni DMARD (dolgodelujoča antirevmatska zdravila) vključujejo metotreksat, sulfasalazin, leflunomid in druge.
Biološka terapija
Ta zdravila so usmerjena v specifične dele imunskega sistema in se uporabljajo pri bolnikih, ki niso dobro odzivni na druge oblike zdravil. Primeri vključujejo zdravila, kot so adalimumab, etanercept, infliksimab in drugi.
Fizioterapija
Fizioterapija je pomemben del zdravljenja revmatoidnega artritisa, saj pomaga zmanjšati bolečine, izboljšati gibljivost sklepov in okrepiti mišice, ki sklepe podpirajo.
Izkušen fizioterapevt pripravi individualni program vaj za gibljivost, moč, ravnotežje in lažje izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. Pri obravnavi se lahko uporabljajo tudi manualne tehnike ter nasveti za razbremenitev sklepov.
Individualni načrt zdravljenja
Zdravljenje revmatoidnega artritisa mora biti prilagojeno posamezniku, saj se simptomi, potek bolezni in odziv na terapijo med bolniki razlikujejo. Najboljše rezultate običajno prinaša kombinacija zdravil, rednega gibanja, fizioterapije ter zdravih življenjskih navad. Pri nekaterih ljudeh je smiselno preizkusiti tudi dopolnilne metode, kot je magnetna terapija Magus, ki se uporablja za lajšanje bolečin, zmanjšanje togosti in podporo gibljivosti sklepov. Priporoča se izposoja tovrstnega aparata, da preizkusite, kako pri vas pomaga.
Kako si lahko pomagate doma?
Pri revmatoidnem artritisu imajo pomembno vlogo tudi vsakodnevne navade, s katerimi lahko zmanjšate obremenitev sklepov in lažje obvladujete simptome. Poleg zdravljenja z zdravili in fizioterapije lahko pomagajo redno gibanje, prilagoditev vsakodnevnih aktivnosti, dovolj počitka ter nekatere dopolnilne metode za lajšanje bolečin. Ključno je, da podporne ukrepe izvajate redno in jih prilagodite svojemu počutju ter stopnji bolezni.
Redno gibanje
Nežno in redno gibanje pomaga ohranjati gibljivost sklepov, zmanjšuje togost ter krepi mišice, ki sklepe podpirajo. Priporočljive so nizkoobremenitvene aktivnosti, kot so hoja, raztezanje, kolesarjenje ali vadba v vodi.
Razbremenitev sklepov
Pri vsakodnevnih opravilih je pomembno, da sklepov ne preobremenjujete. Pomagajo lahko prilagoditve pri delu, počitki med aktivnostmi ter uporaba pripomočkov, ki zmanjšajo pritisk na boleče sklepe.
Toplota in počitek
Topli obkladki ali tople kopeli lahko pomagajo pri jutranji okorelosti in sproščanju napetosti v sklepih. Ob poslabšanjih je pomembno tudi, da telesu omogočite dovolj počitka.
Magnetna terapija kot dopolnilna podpora
Nekateri ljudje si pri bolečinah, togosti in slabši gibljivosti pomagajo tudi z dopolnilnimi metodami, kot je magnetna terapija. Magus magnetna terapija se uporablja doma kot podpora pri vsakodnevnem lajšanju težav s sklepi, predvsem kot dopolnilo osnovnemu zdravljenju, gibanju in fizioterapiji.
Redna rutina in spremljanje simptomov
Pri revmatoidnem artritisu je doslednost zelo pomembna. Redno spremljanje simptomov, upoštevanje terapije in vsakodnevna rutina pogosto pomagajo bolje obvladovati bolezen in hitreje prepoznati morebitna poslabšanja.
Življenje z revmatoidnim artritisom
Revmatoidni artritis lahko vpliva na vsakodnevno življenje, vendar je z ustreznim zdravljenjem in zdravimi navadami mogoče ohraniti dobro kakovost življenja. Pomembni so redno gibanje, uravnotežena prehrana, dovolj počitka ter aktivno sodelovanje z zdravnikom. S pravočasnim ukrepanjem je mogoče zmanjšati bolečine, izboljšati gibljivost in upočasniti napredovanje bolezni.
Prehrana pri revmatoidnem artritisu
Prehrana ima lahko pomembno vlogo pri obvladovanju vnetja in splošnem počutju. Priporočljiva je uravnotežena prehrana z veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih živil, stročnic ter virov omega-3 maščobnih kislin, kot so ribe, lanena semena in oreščki. Koristno je omejiti predelana živila, sladkor ter večje količine nasičenih maščob. Ohranjanje zdrave telesne teže dodatno razbremeni sklepe.
Katere vaje so priporočljive?
Redna telesna aktivnost pomaga ohranjati gibljivost sklepov, krepi mišice in zmanjšuje utrujenost. Najprimernejše so nizkoobremenitvene aktivnosti, kot so hoja, plavanje, kolesarjenje, raztezanje in vadba za moč z manjšimi obremenitvami. Koristne so tudi vaje za ravnotežje ter gibljivost sklepov. Intenzivnost vadbe je smiselno prilagoditi trenutnemu počutju in morebitnim poslabšanjem bolezni.
Spanje, stres in počitek
Dober spanec in dovolj počitka sta pomembna za obnovo telesa ter lažje obvladovanje simptomov. Utrujenost je pri revmatoidnem artritisu pogosta, zato je koristno načrtovati dnevne aktivnosti z vmesnimi odmori. Kronični stres lahko poveča občutek bolečine in poslabša počutje, zato pomagajo tehnike sproščanja, dihalne vaje ali umirjena telesna aktivnost. Reden ritem spanja pogosto izboljša energijo in splošno kakovost življenja.
Ohranjanje gibljivosti sklepov
Za ohranjanje gibljivosti sklepov je pomembno redno in nežno gibanje skozi ves dan. Daljše sedenje ali mirovanje lahko povečata togost, zato so koristni kratki sprehodi, raztezanje in razgibavanje sklepov. Pri vsakodnevnih opravilih je priporočljivo sklepe čim manj preobremenjevati ter uporabljati pravilne gibalne vzorce. Po potrebi lahko pomagajo tudi fizioterapija, ortoze ali dopolnilne terapije za lajšanje bolečin.
Dopolnilne terapije pri revmatoidnem artritisu
Poleg osnovnega medicinskega zdravljenja mnogi ljudje pri revmatoidnem artritisu uporabljajo tudi dopolnilne terapije za lajšanje bolečin, zmanjšanje togosti in izboljšanje gibljivosti. Takšne metode lahko predstavljajo koristno podporo pri vsakodnevnem obvladovanju težav. Med pogosteje uporabljenimi možnostmi je tudi magnetna terapija s pulzirajočimi elektromagnetnimi polji (PEMF).
Magnetna terapija (PEMF)
Magnetna terapija PEMF uporablja nizkofrekvenčna pulzirajoča elektromagnetna polja, ki delujejo globinsko v tkivu. Uporablja se kot podpora pri bolečinah v sklepih, okorelosti, kroničnih vnetjih ter počasnejši regeneraciji. Med bolj prepoznavnimi rešitvami za domačo uporabo v Sloveniji je Magus, ki omogoča redno izvajanje terapije v udobju doma. Prednost redne uporabe je predvsem enostavnost, neinvazivnost in možnost dolgoročne podpore sklepom.
Kdaj jo ljudje uporabljajo?
Ljudje se za magnetno terapijo pogosto odločijo pri artritisu, revmatoidnem artritisu, artrozi ter kroničnih bolečinah v sklepih in hrbtenici. Veliko uporabnikov jo vključuje kot dopolnilo fizioterapiji, vajam in drugim oblikam rehabilitacije, spridoma jo uporabljajo tudi v zdravstvenih domovih in toplicah. Pogosta izbira je tudi pri jutranji togosti sklepov ali po obdobjih večjih obremenitev. Redna uporaba je običajno ključna za najboljše rezultate.
Ali lahko PEMF pomaga pri bolečinah?
Mnogi uporabniki poročajo o zmanjšanju bolečin, boljši gibljivosti ter manjši togosti sklepov po redni uporabi PEMF terapije. Namen terapije je podpreti mikrocirkulacijo, regeneracijo tkiv ter zmanjšati občutek napetosti v prizadetih predelih. Magus je zaradi preproste uporabe doma pogosta izbira med ljudmi, ki iščejo dodatno pomoč pri vsakodnevnih težavah s sklepi.
Naravno zdravljenje artritisa z magnetno terapijo je primerna in učinkovita metoda, saj lajša bolečine, povrne gibljivost sklepov in omeji napredovanje bolezni; vendar je potrebna dolgotrajna terapija, to potrjuje tudi študija (2).
Zaključek
Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska bolezen, ki lahko pomembno vpliva na sklepe, gibljivost in kakovost vsakodnevnega življenja, vendar ob pravočasnem ukrepanju ni nujno, da vas omejuje. Ključnega pomena je zgodnje prepoznavanje simptomov, kot so jutranja okorelost, otekanje sklepov, bolečine in utrujenost, saj zgodnja diagnoza omogoča hitrejši začetek zdravljenja ter boljši dolgoročni nadzor bolezni. Sodobne možnosti zdravljenja danes vključujejo zdravila, fizioterapijo, prilagojeno vadbo ter spremembe življenjskega sloga, s katerimi je mogoče upočasniti napredovanje bolezni in zmanjšati simptome.
Pomembno vlogo imajo tudi vsakodnevne navade, kot so redno gibanje, zdrava prehrana, dovolj spanja ter zmanjševanje stresa. Mnogi bolniki si pomagajo tudi z dopolnilnimi metodami za lajšanje bolečin in izboljšanje gibljivosti, med katere sodi tudi magnetna terapija. Magus je ena izmed možnosti za domačo podporo pri težavah s sklepi, saj omogoča redno in enostavno uporabo v domačem okolju.
Če sumite na revmatoidni artritis ali opažate ponavljajoče se težave s sklepi, je priporočljivo čim prej obiskati zdravnika ali revmatologa. S pravilnim pristopom, rednim spremljanjem in celostno podporo je mogoče tudi z revmatoidnim artritisom ohraniti aktivno, kakovostno in polno življenje.
Najpogostejša vprašanja o revmatoidnem artritisu
Kaj je revmatoidni artritis?
Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade sklepe in povzroča vnetje, bolečino, otekanje ter togost.
Kateri so prvi znaki revmatoidnega artritisa?
Med najpogostejše prve znake sodijo jutranja okorelost, boleči in otečeni sklepi, utrujenost ter simetrična prizadetost malih sklepov rok in stopal.
Kako poteka diagnoza revmatoidnega artritisa?
Diagnoza vključuje pogovor o simptomih, klinični pregled, krvne teste, kot so RF in anti-CCP, ter slikovne preiskave, kot so rentgen, ultrazvok ali magnetna resonanca.
Ali je revmatoidni artritis ozdravljiv?
Revmatoidni artritis običajno ni popolnoma ozdravljiv, ga pa je mogoče z zgodnjo diagnozo in ustreznim zdravljenjem zelo uspešno obvladovati.
Kako se zdravi revmatoidni artritis?
Zdravljenje običajno vključuje protivnetna zdravila, DMARD terapijo, biološka zdravila, fizioterapijo, prilagojeno vadbo in podporne spremembe življenjskega sloga.
Kaj se zgodi, če revmatoidnega artritisa ne zdravimo?
Brez zdravljenja lahko bolezen napreduje, povzroči trajne poškodbe sklepov, zmanjšano gibljivost, deformacije ter večje tveganje za zaplete tudi zunaj sklepov.
VIRI IN DODATNA BRANJA:
1: YaleMedicine
2: ncbi ( študija v angleščini ) o pozitivnem vplivu magnetoterapije na revmatoidni artritis
3. WHO
4: knjige, ki se dobijo v knjižnici:
- Frankovič A: Pogovori z revmatologom;
- Freil W.: Premagajmo artrozo in bolečine v sklepih;
- Campbel G. W.: Zdravniško preiskušeno domače zdravljenje artritisa;
- Katzenstein L.: Obvladajmo artritis
Tina Stifter
Sem Tina, z Magus blazino sem že od razvoja naprej. Veliko vem o magnetni terapiji in še vedno se učim, največ od mojih uporabnikov in strokovnjakov magnetoterapije.
Poleg dela s strankami, me veselijo potovanja, ukvarjam se s športom, sem poročena in mami dvema fantoma.
VERODOSTOJNOST IN STROKOVNOST NAPISANEGA NA MAGUS.SI
Verodostojnost in strokovnost napisanega nam veliko pomeni, s tem se ukvarja Tina Štifter, ki vsebino na strani magus.si tudi piše. Za vso strokovno podporo pri pisanju in pri specifičnih vprašanjih uporabnikov skrbijo strokovnjaki.
Napaka ali nedoslednost na strani
V kolikor bi želeli opozoriti na napako ali nedoslednost na strani, ki ste jo opazili, prosim napišite mail: info@magus.si
O nas
Bi želeli izvedeti več o nas? Preberite si na povezavi TUKAJ
Trgovina
Se zanimate za najem ali nakup magus blazine, ki je prozivod Slovenskega podjetja? Preverite našo ponudbo s klikom na povezavo TUKAJ
Članki
Informacije o zdravju, zdravstvenih težavah ali zapletih in kako jih odpraviti. Preglejte naše zapise na povezavi TUKAJ
Kontakt
Stopite v kontakt z nami. Pišite nam na naslov info@magus.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Ali pa nas pokličite na telefon 040 807 327 (Tina Štifter). Dosegljivi smo od pon do petka med 8.00 ter 16.00 uro.
040 807 327