Artritis je skupno ime za več kot sto različnih vnetnih bolezni večino sklepov, čeprav poznamo tudi vrsto artritisa, ki prazadene tudi kožo in mišice. Gre za skupino stanj, ki povzročajo oteklino, bolečino, togost in zmanjšano gibljivost sklepov. Obstaja več vrst artritisa, vključno z osteoartritisom, revmatoidnim artritisom, protinom in lupusnim artritisom, med drugimi.
Osteoartritis je najpogostejša vrsta artritisa in se običajno razvije s starostjo, ko hrustanec v sklepih postopoma propada. Revmatoidni artritis pa je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napada lastne sklepe, kar povzroča vnetje.
Simptomi artritisa se lahko razlikujejo glede na vrsto in resnost bolezni, vendar običajno vključujejo bolečino, oteklino, rdečino in težave pri gibanju prizadetih sklepov. Zdravljenje artritisa je odvisno od vrste bolezni in lahko vključuje zdravila, fizikalno terapijo, spremembe življenjskega sloga ter v nekaterih primerih kirurške posege.
Kaj je artritis
Artritis je izjemno pogost, še posebej pri ljudeh, starejših od 50 let, ko je starostno pogojen z obrabo sklepa. Artritis povzroča bolečine v sklepih, togost in vnetje. Vaš zdravnik vam bo pomagal razumeti, katero vrsto artritisa imate, kaj ga povzroča in katera zdravljenja boste potrebovali.
V Sloveniji je okoli 25.ooo ljudi, ki imajo artritis. Poznamo tudi vrste artritisa, ki prizadanejo kožo, oči ali mišice.
Artritis je ime za več podvrst različnih bolezni, ki v večini prizadanejo sklepe. V veliki meri vzrok za artritis ni znan, so pa pomembni pri razvoju: starost, spol, poškodba sklepa, okužba pacienta in tudi genska zasnova.
Kako se postavi diagnoza artritis
Zdravniki običajno postavijo diagnozo artritisa na podlagi zdravstvene zgodovine pacienta, fizičnega pregleda, rentgenskih posnetkov in krvnih preiskav. Možno je imeti več kot eno obliko artritisa istočasno. Obstaja veliko vrst artritisa, in natančna diagnoza specifične vrste, ki jo imate, lahko pomaga zdravniku določiti najboljše zdravljenje. Diagnoza artritis se postavlja na osnovi medicinske anamneze, fizičnega pregleda, radioloških pregleda in laboratorijskih testov. Tako obično poteka diagnoza artritisa:
- Medicinska anamneza in pregled: Zdravnik bo z vami razpravljal o vaših simptomih, vključno z bolečino, oteklinami, zmanjšano gibljivostjo in drugimi znaki, ki kažejo na težave z sklepi. Pomembno je, da zdravniku omenite družinsko anamnezo artritisa ali drugih revmatičnih bolezni. Zdravnik bo prav tako razpravljal o vašem načinu življenja, prehranskih navadah in dejavnostih, ki lahko vplivajo na sklepe.
- Fizični pregled: Zdravnik bo pregledal prizadeti sklep, da preveri prisotnost otekline, občutljivosti, zmanjšane gibljivosti in drugih fizičnih znakov artritisa. Med pregledom bo zdravnik morda zahteval, da izvajate določene gibe, da oceni stopnjo gibljivosti in funkcionalnosti sklepov.
- Radiološki pregledi: Rentgenski posnetek je pogost radiološki pregled, ki se uporablja za diagnosticiranje artritisa. Na rentgenskem posnetku so lahko vidne značilne spremembe v sklepih, vključno z zoženjem prostora med kostmi, tvorbo osteofitov (kostnih izrastkov) in drugimi spremembami, povezanimi z artritisom.
- CT in MRI: Včasih se uporabljajo tudi bolj napredni radiološki pregledi, kot so računalniška tomografija (CT) in magnetna resonanca (MRI), da se podrobneje preučijo sklepi in sosednja tkiva.
- Laboratorijski testi: artritis običajno povzroča spremembe v krvnih preiskavah, zato jih lahko zdravnik predpiše, da izključi druge možne vzroke simptomov, kot so revmatoidni artritis ali okužbe.
Diagnoza artritisa temelji na kombinaciji teh elementov, pri čemer zdravnik upošteva vse razpoložljive informacije, da postavi pravilno diagnozo. Pomembno je, da se posvetujete z zdravnikom, če imate simptome, ki kažejo na artritis, da boste lahko prejeli pravočasno diagnozo in obvladovanje tega stanja.
Krvne preiskave pri artritisu
Nekatere glavne krvne preiskave vključujejo: hitrost sedimentacije eritrocitov (ESR) – ki lahko pomaga oceniti stopnjo vnetja v telesu. C-reaktivni protein (CRP) – še ena preiskava, ki lahko pomaga meriti ravni vnetja.
Nivo C-reaktivnega proteina (CRP) v krvi ni neposredno povezan s specifično diagnozo artritisa, saj se raven CRP lahko poveča tudi pri drugih vnetnih stanjih in okužbah. Normalne vrednosti CRP so običajno manjše od 10 mg/L.
Visoka raven CRP lahko kaže na prisotnost vnetnega procesa v telesu, vendar samo po sebi ne omogoča natančne diagnoze vrste artritisa. Za postavitev diagnoze artritisa in ugotovitev specifične vrste bolezni zdravniki uporabljajo različne diagnostične metode, vključno z medicinsko zgodovino pacienta, fizičnim pregledom, slikovnimi preiskavami (kot so rentgenski posnetki) ter drugimi laboratorijskimi preiskavami. Včasih je lahko tudi potrebna biopsija sklepa.
Hitrost sedimentacije eritrocitov (ESR) je laboratorijski test, ki meri hitrost, s katero se eritrociti (rdeče krvne celice) usedajo na dno cevi krvi. Povečana vrednost ESR običajno kaže na prisotnost vnetnega procesa v telesu. Čeprav povišana ESR ni specifičen pokazatelj artritisa, je lahko uporabna pri oceni vnetnega stanja in spremljanju napredovanja bolezni.
Pri nekaterih vrstah artritisa, kot je revmatoidni artritis (RA), se pogosto opazi visoka ESR. Vendar pa je treba upoštevati, da lahko povečana ESR kaže tudi na druge vnetne ali nespecifične pogoje, kot so okužbe, vnetne bolezni ali celo nosečnost.
Zdravniki običajno uporabljajo rezultate ESR v kombinaciji z drugimi kliničnimi podatki, fizičnim pregledom in drugimi laboratorijskimi preiskavami za postavitev natančne diagnoze in spremljanje poteka artritisa.
Kateri zdravnik je za artritis
Osebni zdravnik lahko naredi pregled in vas pošlje na nadaljne preiskave. Splošni zdravnik lahko upravlja artritis z običajnimi zdravljenji, kot so protivnetna zdravila za lajšanje bolečin in napotitev k fizioterapevtu. Zdravnik bo verjetno naročil rentgenske posnetke. Če zdravnik sumi, da je poleg artritisa še kakšen drug vzrok za težave s sklepi, se bo posvetoval s revmatologom. Če se simptomi ne izboljšajo ali se poslabšajo, vas lahko zdravnik napoti k ortopedu ali revmatologu za bolj intenzivno zdravstveno obravnavo ali k ortopedskemu kirurgu za operacijo.
Ortoped
Ortoped je zdravnik, ki zdravi poškodbe in bolezni mišično-skeletnega sistema, vključno z artritisom. Za artritis, ki se poslabša kljub zdravljenju, lahko opravijo injekcije kortikosteroidov (močna protivnetna zdravila) ali hialuronske kisline (snov, ki mazilijo sklepe). Za hudo obliko artritisa, ki povzroča velike bolečine in resno omejuje vsakodnevno življenje, lahko ortopedski kirurg opravi operacijo, na primer zamenjavo sklepa.
Revmatolog
Revmatolog so specializirani za bolezni mišično-skeletnega sistema in avtoimunske pogoje. Zdravijo vse vrste artritisa, vključno z osteoartritisom, revmatoidnim artritisom in psoriazni artritisom. Če obstaja možnost, da imate kaj drugega kot artritis, vas bodo napotili k revmatologu. Ti nudijo zdravljenje sklepnih bolezni, vključno s predpisovanjem zdravil in dajanjem injekcij. Ne izvajajo kirurgije.
Drugi specialisti
Včasih bo specialist, ki ga obiščete, določen glede na lokacijo težave. Nekateri medicinski centri imajo specializirane centre za hrbtenico. To je lahko kraj za zdravljenje osteoartritisa hrbtenice. Večina zdravnikov, ne glede na njihovo specializacijo, bo verjetno napotila ljudi s osteoartritisom k fizioterapevtu.
10 vrst artritisa
Na kratko bomo opisali 10 najpogostejših vrst artritisa, da lahko bolje razumemo za kaj gre.
- Osteoartritis: Najpogostejši tip artritisa, ki prizadene hrustanec sklepov, običajno povezan s staranjem in obrabljanjem sklepa.
- Revmatoidni artritis: Avtoimunska bolezen, kjer imunski sistem napada sklepe, povzroča vnetje.
- Psoriatični artritis: Povezan z luskavico, povzroča vnetje kože in sklepov.
- Ankilozirajoči spondilitis: Vnetje hrbtenice, ki lahko privede do zlitja sklepov.
- Putika: Posledica nabiranja sečne kisline v sklepih, kar povzroča bolečine.
- Lupusni artritis: Del sistema lupusa, ki povzroča vnetje sklepov.
- Infektivni artritis: Povzročen z bakterijsko ali virusno okužbo sklepov.
- Juvenilni idiopatski artritis: Artritis, ki se pojavi pri otrocih, vzrok ni znan.
- Reaktivni artritis: Pojavlja se kot odziv na preteklo okužbo, vpliva predvsem na sklepe in oči.
- Fibromialgija: Je bolezen, ki ji rečemo tudi “vse me boli”, ni znanega vzroka zanjo in napade sklepe in mišice.
Znaki pri artritisu
Znaki pri vsaki vrsti artritisa so malo specifični, v veliki večini primerov pa artritis prepoznamo po teh znakih:
Bolečina v sklepih
Eden od najbolj značilnih simptomov artritisa je bolečina v sklepih, ki se lahko pojavlja ob gibanju ali celo v mirovanju. Bolečino povzroča vnetje sklepne tekočine in vnetje okoliškega mehkega tkiva. Zaradi tega sklep oteče in je manj gibljiv.
Togost
Pogosto se pojavlja zjutraj ali po daljšem počitku, ko se sklepi lahko počutijo trdi in težki za premikanje. Togost navadno mine, ko se sklep dobro razmiga. Vendar je togost velikokrat prisotna pri artritisu.
Oteklina
Vnetje sklepov lahko povzroči oteklino, ki jo pogosto spremlja občutek toplote na prizadetem območju. Poznano nam je oteklo koleno, ki je lahko prvi znak za artritis v kolenu.
Zmanjšana gibljivost
Artritis lahko povzroči omejitve pri gibanju sklepov, kar vodi do zmanjšane gibljivosti in težav pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Sklep, ki ga je napadel artritis lahko ne bo nikoli več dosegel popolne gigljivosti.
Rdečina okoli sklepov
Vnetje lahko povzroči rdečino ali občutljivost okoli sklepov, kar je še en znak prisotnosti artritisa.
Zdravljenje artritisa
Zdravljenje artritisa temelji na lajšanju simptomov, zaustavljanje napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja bolnika. Tu je nekaj pogostih tretmajev za artritis:
Nefarmakološko zdravljenje:
- Fizioterapija: Strukturirane vaje in terapija lahko pomagajo pri krepitev mišic okoli prizadetih sklepov, izboljšajo gibljivost in zmanjšajo bolečino.
- Uporaba ortoznih pripomočkov: Ortozni pripomočki, kot so čevlji s podporo, bergle ali ortoze, lahko nudijo oporo in stabilnost sklepom.
- Fizioterapija: Terapevti lahko uporabijo metode, kot so masaža, toplota in mraz ter elektroterapija, da zmanjšajo bolečino in izboljšajo funkcionalnost sklepov.
- Izguba teže: Če je bolnik predebel, lahko izguba telesne mase zmanjša obremenitev sklepov in izboljša simptome.
Vabljeni, da preberete tudi kakšno vlogo ima prehrana za ljudi, ki imajo artritis, saj poznamo hrano, ki pospeši vnetje in hrano, ki ga umirja.
Zdravljenje z zdravili:
- Analgetiki: Zdravila proti bolečinam, kot je acetaminofen, se lahko uporabljajo za lajšanje bolečin.
- Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID): Nesteroidna protivnetna zdravila, kot sta ibuprofen ali naproksen, lahko zmanjšajo vnetje in bolečino.
- Injekcije kortikosteroidov: Kortikosteroidi se lahko injicirajo neposredno v sklep, da se zmanjša vnetje in bolečina.
- Hialuronska kislina: Injekcije hialuronske kisline lahko izboljšajo mazanje sklepov in zmanjšajo trenje.
Kirurški tretmaji: V hujših primerih, ko konzervativni tretmaji ne pomagajo, se lahko razmisli o kirurških možnostih, kot so artroskopija (minimalno invazivni poseg), artroplastika (zamenjava sklepa) ali osteotomija (preusmeritev kosti).
Elektromagnetna terapija: Elektromagnetna terapija, kot so pulzirajoči elektromagnetni pripomočki, uporablja elektromagnetna polja za stimulacijo prizadetih sklepov. Zaključek ene od študij pravi takole:
Terapija s PEMF (pulzirajočimi elektromagnetnimi polji) se zdi učinkovita v kratkoročnem obdobju za lajšanje bolečin in izboljšanje funkcije pri bolnikih z osteoartritisom. (1)
Najem magnetne terapije Magus
Če želite preizkusiti, kako magnetna terapija deluje na vas – vaše telo, Je najbolj smiseln najem za 6 tednov. Enostavno izpolnite prijavnico in vas pokličemo, da določimo termin.
Tina Stifter
Sem Tina, z Magus blazino sem že od razvoja naprej. Veliko vem o magnetni terapiji in še vedno se učim, največ od mojih uporabnikov in strokovnjakov magnetoterapije.
Poleg dela s strankami, me veselijo potovanja, ukvarjam se s športom, sem poročena in mami dvema fantoma.
VERODOSTOJNOST IN STROKOVNOST NAPISANEGA NA MAGUS.SI
Verodostojnost in strokovnost napisanega nam veliko pomeni, s tem se ukvarja Tina Štifter, ki vsebino na strani magus.si tudi piše. Za vso strokovno podporo pri pisanju in pri specifičnih vprašanjih uporabnikov skrbijo strokovnjaki.
Napaka ali nedoslednost na strani
V kolikor bi želeli opozoriti na napako ali nedoslednost na strani, ki ste jo opazili, prosim napišite mail: info@magus.si
O nas
Bi želeli izvedeti več o nas? Preberite si na povezavi TUKAJ
Trgovina
Se zanimate za najem ali nakup magus blazine, ki je prozivod Slovenskega podjetja? Preverite našo ponudbo s klikom na povezavo TUKAJ
Članki
Informacije o zdravju, zdravstvenih težavah ali zapletih in kako jih odpraviti. Preglejte naše zapise na povezavi TUKAJ
Kontakt
Stopite v kontakt z nami. Pišite nam na naslov info@magus.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Ali pa nas pokličite na telefon 040 807 327 (Tina Štifter). Dosegljivi smo od pon do petka med 8.00 ter 16.00 uro.
Slovenian