Hernija diska oz. diskus hernija je glavni vzrok za bolečine v križu, ki pa so ena najpogostejših in najpomembnejših zdravstvenih težav, ki prizadanejo svetovno prebivalstvo. Hernija diska se lahko pojavi v vseh obdobjih življenja, vendar je najpogostejša med 25. in 45. letom starosti, verjetno zato, ker smo takrat najbolj aktivni. Diskus hernija se najpogosteje pojavi v ledvenem delu hrbtenice, kjer povzroča hudo bolečino, ki pa navadno seva tudi v eno nogo.

Ocenjuje se, da bo do 80%  posameznikov v življenju trpelo zaradi obdobja bolečin v hrbtenici, hernija diska pa je eden od pogostih vzrokov ( 1 ).

 

V spodnjem zapisu, smo raziskali, kaj je hernija diska, kaj se dejansko v hrbtenici zgodi, da povzroči tako bolečino. Pišemo o tem, kakšni so vzroki in kako se občuti oziroma kakšni so simptomi diskus hernije. Ali obstajajo dejavniki tveganja za hernijo in kako lajšati bolečine? Vabljeni k branju, saj so na koncu tudi vaje za ljudi s hernijo, ki jih lahko izvajate sami doma:

Hernija-diska
Hernija diska povzroči hude bolečine v križu, ki navadno sevajo v eno nogo zaradi pritiska na živec. Kadar se išialni živec vname, pravimo, da gre za išias, se lahko občutijo tudi mravljinci.

Kaj je hernija diska?

Hernija diska je stanje, ko medvretenčna ploščica izstopi iz svojega položaja med dvema vretencema in pritiska na hrbtenični kanal in lahko povzroči utesnitev živca. Da bi v popolnosti razumeli, kaj točno se zgodi, moramo spoznati anatomijo oziroma zgradbo hrbtenice:

Hrbtenica je največja zbirka sklepov v našem telesu. Poznamo tri predele hrbtenice: vratna, prsna vretenca in križni del hrbtenice; k hrbtenici pa spadata še trtica in križnica.
Ledvena hrbtenica oziroma križni del sestavljajo:

  • vretenca od L2 do L5 in
  • S1

Križni del hrbtenice sestavlja pet vretenc, ki so med seboj povezane z medvretenčnimi diski in vezmi. V križu se hrbtenjača konča v višini prvega ledvenega vretenca, nižje pa so v hrbteničnem kanalu le proste živčne korenine. Živčne strukture so torej zaščitene znotraj koščenega hrbteničnega kanala.

Zdaj torej vemo, da imamo med vretenci medvretenčne ploščice oziroma diske, ki so gelu podobna, zdrizasta snov, ki služi kot blažilec tresljajev. Diski med vretenci skrbijo tudi zato, da vretenca ne drgnejo med samo in to omogoča premikanje. Disk prenese sile na vretenca, vendar pri ponavljajočih se obremenitvah ali pri nenadnem, sunkovitem gibu, lahko disk zleti ven iz položaja. Tako izbočen disk med dvema vretencema se imenuje hernija diska in kar je problematično, ta izboklina pritiska na hrbtenični kanal, v katerem je največji živec v našem telesu. Se pravi, hernija diska lahko povzroči utesnitev živca, kar se odraža z bolečino, ki navadno seva v eno nogo. Dlje po nogi kot seva bolečina, ki izvira iz križa, večji je problem utesnitve živca.

Degenerativne spremembe medvretenčnih ploščic

Natančnega vzroka nastanka degenerativnih sprememb medvretenčnih ploščic ne poznamo, vendar gre verjetno za kombinacijo staranja, genetske nagnjenosti in stalnih mehanskih obremenitev skozi čas. Hernija se najpogosteje pojavi pri mlajšem prebivalstvu (25 do 45 let) kot posledica začetne obrabe medvretenčne ploščice. Degenerativne spremembe hrbtenice, ki povzročajo bolečine v hrbtu, so sicer posledica staranja, vendar so sledi vidne že hitro po 20. letu, odvisno od stila življenja pacienta ( kakšno delo opravlja, šport s katerim se ukvarja, ali ima primerno držo hrbtenice, veliko sedi… ). Začetek degeneracije diska je vsekakor dehidracija diska, to pa zato, ker je v veliki meri sestavljen iz vode. Ker disk dehidrira, nastanejo razpoke na ovoju, iz katerega pa kasneje začne uhajati diskovni material.

hernija-diska-L4-L5
Hernija diska med L4 in L5 povzroči bolečine v ledvenem delu hrbtenice ter bolečine in mravljince v nogi.

Preberite tudi, kako lahko osteoartritis povzroči spremembe v hrbtenici in vpliva tudi na razvoj hernije diska:

  • Degeneracija medvretenčnih sklepov: Osteoartritis lahko prizadene medvretenčne sklepe, ki se nahajajo med vretenci v hrbtenici. Poškodba hrustanca v teh sklepih lahko povzroči trenje med vretenci, kar vodi v bolečine v hrbtu.
  • Spremembe v hrbtenici: Napredovanje osteoartritisa v hrbtenici lahko povzroči spremembe oblike vretenc. To lahko privede do nastanka osteofitov, to so kostnih izrastkov, ki lahko pritiskajo na okoliške živce in povzročajo bolečine.

Hernija diska L4 – L5

Hernija diska v tem predelu hrbtenice je najpogostejša, saj je ledveni del hrbtenice najbolj obremenjeni del. Obremenitve na predelu L4 in L5 privedejo do degenerativnih sprememb vretenc in medvretenčnih ploščic, kar privede do diskus hernije. Ker so naša vretenca zložena druga na drugo, med vsakim pa je medvretenčna ploščica = disk, je logično, da so vretenca in diski, ki ležijo najnižje najbolj obremenjeni. Na njih deluje največja sila, tako med gibanjem, kot sedenjem.

Hernija diska – simptomi

Simptomi pri herniji se ločijo na dve vrsti:

  • simptomi pri herniji, ki pritiska na živec in
  • simptomi, ko hernija ne pritiska na živec.

Od teh dveh vrst je odvisno, kaj pacient čuti. Veliko je pacientov, ki imajo hernijo in jo ugotovijo po naključju, saj jim ne predstavlja težave. A to je le v primeru, ko medvretenčna ploščica zdrkne le toliko iz pravilnega položaja, da ne pritiska na živec.
Kadar je hernija tako velika, da pritiska na hrbtenični kanal in na živec, so simptomi:

  • huda bolečina, najpogosteje v križu oz. na mestu hernije,
  • bolečina v nogi, ki jo lahko spremlja tudi mravljinčenje,
  • otopelost,
  • zmanjšana moč mišic v nogi,
  • oslabelost stopala,
  • v hujših primerih nekontrolirano uhajanje vode ali blata,
  • pacienti opazijo predele kože s slabšim občutkom dotika.

Hernija diska – vzroki

Vzrok za nastanek hernije je iskati v staranju pacienta. Kot že omenjeno, že po 20. letu starosti so vidne degenerativne spremembe na hrbtenici. Bolj podrobno povedano,  s staranjem medvretenčne ploščice postajajo manj prožne in bolj dovzetne za dehidracijo. Torej je glavni razlog za nastanek hernije tesno povezan s staranjem; drugi vzrok za nastanek je nenaden, sunkovit gib, ki lahko povzroči, da disk izpade iz pravilnega položaja. To se lahko zgodi tudi pri nepravilnem dvigu bremena ali pri padcu. Najpogosteje je pojav simptomatske diskus hernije povezan z dvigom težjega bremena, nenadnega, nekontroliranega pripogiba ali zasuka v hrbtenici.

hernija-diska
Vzrok za hernijo je vsekakor staranje pacienta saj se degenerativne spremembe z leti vse slabšajo.

Preberite tudi, kakšno povezavo ima hernija diska in kaj je spondilolisteza.

Na nastanek hernije ima vpliv tudi genetika, tako kot na vse zdravstvene tegobe. Resnica je ta, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k nastanku hernije, zato poglejmo kakšni so dejavniki tveganja za nastanek:

Dejavniki tveganja za hernijo

Dejavniki tveganja za nastanek hernije so v našem življenjskem slogu. Odvisno je zelo od tega kakšno delo opravljate, s kakšnim športom se ukvarjate, kakšno držo hrbtenice imate, ali telovadite dovolj… Dejavniki tveganja za hernijo so:

Prevelika telesna teža

Kadar ima pacient preveliko telesno težo je to dodatna obremenitev, za že tako obremenjen, ledveni del hrbtenice. Če razumemo, da je hrbtenica sestavljena iz vretenc, ki so ena na drugo zložene navpično, med njimi so medvretenčne ploščice, potem nam je jasno, da so spodnja vretenca in ploščice najbolj obremenjena. Kadar je telo še dodatno obteženo z odvečnimi kilogrami, je to dodatna obremenitev, ne samo za križ, ampak tudi na sklepe kot so kolena, kolki in gležnji. Zato je debelost vsekakor najbolj nevaren dejavnik tveganja za hernijo. S pravilno prehrano in dovolj telesne aktivnosti poskrbite, da je vaša telesna teža primerna, glede na vaš spol, starost in telesno višino.

Nepravilno dvigovanje težkih bremen

Pri dvigovanju težkih bremen je izvedba dviga zelo pomembna. Če se bremena dvigujejo nepravilno, je to veliko tveganje za zdrs medvretenčne ploščice iz svoje prvotne lege. To se pogosto zgodi pri fizičnih delavcih, gradbincih ali pa tudi doma pri vsakodnevnih opravilih, ko je en gib dovolj, da hudo zaboli v križu. Zato vedite, da naj pri dvigovanju bremen čim več naredijo mišice nog in ne hrbtenične mišice. Ne krivite ali rotirajte hrbtenice med dvigovanjem.

Veliko sedenja

Današnji življenjski slog, ko ljudje na delovnih mestih po več kot 10. ur na dan presedijo za računalnikom, je veliko tveganje za bolečine v spodnjem delu hrbtenice in tudi hernije. Telesna aktivnost spodbuja prekrvavitev diskov in sosednjih struktur, kar pospešuje prehrano diskov in njihovo hitrejšo regeneracijo. Zato sedenje ne pripomore k zdravi in neboleči hrbtenici. Pri tem izpostavimo še voznike, ki poleg sedenja občutijo še tresljaje oziroma vibracije.

 

hernija-v-vratu
Dejavnik tveganja za hernijo je veliko sedenja, saj se poveča obremenitev na križno hrbtenico in zaradi prisilne drže povzroča BOLEČINE V VRATU.

Kdaj obiskati zdravnika?

Včasih občasne bolečine v križu prebrodimo s kakšno protibolečinsko tableto in se ne odločimo za obisk zdravnika. Veliko je ljudi z obstoječo hernijo, pa niti ne vedo. Zatorej ne spreglejte začetnih simptomov in se odločite za obisk zdravnika, ker je hitro ukrepanje pri herniji ključnega pomena pri uspešni rehabilitaciji.
Obisk zdravnika se priporoča, če:

  • imate ponavljajoče bolečine v križu,
  • bolečina v križu vztraja že nekaj časa in se čuti tudi v eni nogi,
  • ste ob nenadnem gibu ali pri dvigu težkega bremena začutili hudo bolečino, ki ne mine
  • je moč mišic v nogah oslabljena in
  • če vam nekontrolirano uhaja voda ali blato.

Kako poteka zdravljenje hernije diska?

Ko opazite simptome za hernijo, takoj obiščite zdravnika. Osebni zdravnik bo opravil z vami pogovor in vas pregledal, ter vas napotil k specialisti ortopedu na prvi pregled. Čakalne dobe za ortopeda so precej dolge, zato se pozanimajte, kje pridete najprej na vrsto, saj po podatkih NIJZ največ čakajočih najdemo prav v ambulantah, ki izvajajo ortopedske preglede ( 2 ).
Za ugotavljanje hernije so potrebne dodatne preiskave:

  • rentgensko slikanje (RTG) ali
  • magnetna resonanca (MRI).

Ortoped bo na podlagi anamneze ugotovil, kako obsežna je težava in ali je potreben operacijski poseg ter kako hitro ga je treba opraviti. Če ortoped presodi, vas lahko napoti na fizioterapijo in vam predpiše primerna zdravila.

Terapevtsko zdravljenje hernije

Običajno se, tako osebni zdravnik kot specialist ortoped, navadno odločijo za zdravljenje z različnimi neoperativnimi – terapevtskimi tehnikami zdravljenja. Operacija je potrebna, ko te tehnike ne pomagajo oziroma je kvaliteta življenja pacienta tako motena, da ni več drugih poti za lajšanje bolečin, ki jih povzroča hernija diska. Specialist ortoped navadno pacientu predpiše oziroma svetuje:

  1. POČITEK navadno sprosti bolečino v križu. Dan ali dva v postelji sta dovolj, potem je že potrebna kontrolirana aktivnost, sprehod po ravnem je najbolj primeren. Nekateri pacienti povedo, da jim kolesarjenje prija.
  2. PROTIBOLEČINSKA TERAPIJA Z ZDRAVILI pod zdravnikovim nadzorom. Navadno se protibolečinske tablete kombinirajo s protivnetnimi.
  3. VAJE ZA KREPITEV HRBTENIČNIH MIŠIC so navadno na vrsti takrat, ko akutna bolečina mine. Pravilno izvajajte vaje za krepitev mišic hrbte, saj boste z močnimi mišicami olajšali bolečino in poskrbeli za pravilno telesno držo.

Vaje delujejo: bolniki, ki aktivno sodelujejo v programu vadbe, pogosto poročajo o znatnem zmanjšanju bolečin in izboljšani sposobnosti opravljanja vsakodnevnih dejavnosti.

4. FIZIOTERAPIJA v zdravstvenem, na katero vas napoti zdravnik, običajno dobi pacient v 2. do 3. mesecih po obisku zdravnika, saj so čakalne dobe za fizioterapijo precejšnje. Na fizioterapiji vas naučijo izvajati vaje za hrbtenico, deležni ste globinske laserske terapije, magnetne terapije…

diskus-hernija-zdravljenje
Diskus hernija je stanje, ki jo opisujemo tudi kot spondiloza, kar je širok pojem za probleme s hrbtenico.

Magnetna terapija za učinkovito lajšanje bolečin hernije – klinična študija

Cilj klinične študije, ki je potekala v letu 2015 na 160. bolnikih, je bil ugotoviti vpliv magnetne pulzirajoče terapije na diskus hernijo. V študijo, ki je bila izpeljana v 6. mesecih, so bili vključeni pacienti s potrjeno hernijo diskov, ki traja že več kot 6 tednov. Pacienti so bili razdeljeni v dve skupini, po 80:

  • V prvi skupini so bili pacienti zdravljeni z analgetiki, protivnetnimi zdravili in mišičnimi relaksanti.
  • V drugi skupini so bili pacienti deležni pulzne magnetne terapije.

Stopnjo izboljšanja vseh pacientov so ocenili s pomočjo analogne lestvice in funkcionalne sposobnosti z uporabo vprašalnika ( Oswestry ).

REZULTAT: skupina pacientov, ki je bila deležna magnetne terapije je bila po vseh parametrih statistično boljša od druge skupine pacientov. Pacienti zdravljeni z zdravili so poročali o neželenih stranskih učinkih v prebavilih, medtem ko druga skupina pacientov NI zaznala neželenih stranskih učinkov magnetne terapije.

ZAKLJUČEK: uporaba magnetne terapije pri zdravljenju bolečin zaradi diskus hernije , ki se je razvijala več kot 6 tednov, je VARNA in UČINKOVITA metoda. ( klinična študija v angleškem jeziku )

magus
Elektromagnetna terapija Magus je proizvedena v Sloveniji in je namenjena domači uporabi. Za lajšanje bolečin hernije, si jo lahko izposodite na dom.

Operativno zdravljenja diskus hernije

Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., specialist ortopedske kirurgije:

 “Operativni poseg hernije poteka v splošni anesteziji s kožnim rezom na hrbtu na nivoju hernije. Z operacijo odstranimo diskus hernijo in s tem sprostimo pritisk na živec. Odvzeti disk se ne nadomešča, bolnik se 2 meseca po posegu vrne k običajnim dnevnim aktivnostim. Praviloma 4 ure po operaciji vstane (pod nadzorom medicinskega osebja) in je običajno še isti ali naslednji dan odpuščen v domačo oskrbo. Možni, a zelo redki zapleti so poškodba živca, krvavitev ali vnetje.”

Izpoved bolnika s hernijo

Izpoved gospoda Jožeta iz Radovljice; september 2021:

Hernija diska mi je začela povzročati bolečine v križu, ko se je moje delo zaradi korone spremenilo. Prej sem imel razgibano delo: hodil sem, vozil služben avto in nekaj delal za računalnikom. Ko pa sem začel delati od doma, sem presedel za računalnikom tudi 10 ur na dan.
Ker bolečina nikakor ni popustila, tudi, ko sem zamenjal pisarniški stol, sem obiskal zdravnika. Do takrat me je začela že boleti ena noga. No, ugotovili so hernijo diska med L4 in L5. Specialist mi je predpisal kup zdravil in naj počakam na fizioterapijo.
Ker sva z ženo planirala potovanje čez dva meseca, sem po internetu začel brskati, kako si lahko v tem času pomagam sam. Ker  sem imel na fizioterapiji, ki sem jo dobil čez tri mesece, tudi predpisano elektromagnetno terapijo, sem iskal kaj je to. Ugotovil sem, da si tak aparat lahko izposodim. In sva z ženo rekla, da to probam. Še vedno sva upala na potovanje. Vendar v takem stanju, ko me je tako bolel križ in enkrat ena noga enkrat druga, nikakor ne bi mogel na potovanje. Lahko sem kolesaril, lahko sem vozil avto, vendar nisem mogel prehoditi niti kilometra. Bolečina je bila huda tudi ponoči, zato nisem dobro spal.
Aparat Magus sem si izposodil za 8. tednov in ugotovil, da mi pomaga. Ni se zgodilo čez noč, vendar mi je bolečina v nogah kar hitro popustila. Začel sem hoditi na sprehode in izvajati pravilne vaje po knjigi Adijo, bolečine v hrbtu. Bolečina v ledvenem delu je še prisotna občasno, kadar ne izvajam vaj za hrbtenico. Magnetno blazino uporabljam vsak dan, ko grem spat in z ženo se veseliva potovanja.

Kako dolgo traja bolečina hernije diska?

Kako dolgo traja bolečina, ki jo povzroča hernija diska, je odvisno od velikosti medvretenčne ploščice, ki pritiska na živec. Kot smo omenili, ima veliko ljudi hernijo in jih nič ne boli in ne čutijo nobenih simptomov, ki so značilni za hernijo. Če pa disk, ki je zdrsnil iz pravilnega položaja med vretenci, pritiska na živec, to povzroča bolečino. Večji del ploščice kot je, večji pritisk povzroča na živec, večja je težava in dlje časa bolečina traja.

Kako dolgo bo trajala bolečina, je odvisno tudi od strosti pacienta, od njegove telesne – fizične pripravljenosti in drugih pridruženih bolezni. Veliki večini bolnikom s hernijo se bo bolečina postopoma izboljšala v nekaj tednih, pri nekaterih traja od 2. do 3 mesece. Trajanje bolečine je tudi odvisno od terapije, ki jo pacient dobi in od tega kdaj se dobi. Če ste k zdravniku prišli ob prvih, rahlih simptomih in na terapijo ne čakate, bo trajanje bolečin kratko. Če ste obiskali zdravnika prepozno in je potrebno na fizioterapijo še čakati, bo zdravljenje in bolečina dolgotrajnejša.

Hernija diska: vaje

Vaje, ki so primerne za paciente z hernijo diska, vam predstavijo in vas naučijo na fizioterapiji. Vedite, da je pravilna izvedba vaj, bolj pomembna od števila ponovitev. Cilj vaj je okrepiti hrbtenične mišice in sprostiti napetost v predelu hernije. Da vaje delujejo, nam pove podatek, da veliko večino primerov s hernijo, rešujejo z neoperativnimi tehnikami. Na fizioterapiji ste poleg vaj deležni še ostalih fizioterapevtskih tehnik, ki pomagajo, da se pritisk diska na živec sprosti. Še več, v določenih primerih celo medvretenčna ploščica zavzame pravilni položaj, ker je pacient izvajal vaje in otale tehnike. In, kar je najbolj pomembno, vaje za hrbtenico je potrebno izvajati redno, tudi takrat, ko ni več bolečin.

Dekompresija hrbtenice

Ta vaja je preprosto visenje telesa z lastno težo. To najlažje naredite, če imate med podboji palico, na katero se lahko obesite s stegnjenimi rokami tako, da bingljate navzdol. Pomaga omiliti pritisk med vretenci, tam kjer je nastala hernija. Zato je to prva vaja, ki jo postopoma začnete izvajati. Naredite tri sklope visenja po 30 sekund. Vaja ne bi smela povzročati bolečine.

Stoječe raztezanje hrbtenice

Izvajanje vaje pričnete stoje, noge v širini bokov in roki ob bok. Boke pomikajte v križu naprej in nazaj. S pomočjo rok potiskajte medenico naprej in hrbtenico iztegnite nazaj. Ko potisnete medenico naprej, se z glavo nagnite nazaj, da je pogled usmerjen v strop. Gibi naj bodo počasni in kontrolirani.

Plank oz. deska

Plank

Pravilni položaj planka je, ko se na ravni podlagi uprete na podlakti, ter z ravno hrbtenico in nogami držite položaj na prstih stopal. Pazite, da so glava, hrbtenica in zadnjica ravni kot deska. Položaj zadržujte s pomočjo trebušnih mišic tako dolgo kot lahko. Vsak dan podaljšujte interval, ko zadržite položaj deske.
V tem položaju deske, krepite hrbtenične in trebušne mišice, ter spravljate medenico v pravilen položaj. 

tina-stifter

Tina Stifter

Sem Tina, z Magus blazino sem že od razvoja naprej. Veliko vem o magnetni terapiji in še vedno se učim, največ od mojih uporabnikov in strokovnjakov magnetoterapije.
Poleg dela s strankami, me veselijo potovanja, ukvarjam se s športom, sem poročena in mami dvema fantoma.

VERODOSTOJNOST IN STROKOVNOST NAPISANEGA NA MAGUS.SI

Verodostojnost in strokovnost napisanega nam veliko pomeni, s tem se ukvarja Tina Štifter, ki vsebino na strani magus.si tudi piše. Za vso strokovno podporo pri pisanju in pri specifičnih vprašanjih uporabnikov skrbijo strokovnjaki.

1 2
Tina Štifter, Magus-terapija
3 2
prim. prof. dr. Zmago Turk dr. med.
Barovic
prim. dr. Jože Barovič, fiziater
4 1
prof. dr. Igor Jerman, biolog
Napaka ali nedoslednost na strani + -

V kolikor bi želeli opozoriti na napako ali nedoslednost na strani, ki ste jo opazili, prosim napišite mail: info@magus.si

O nas + -

Bi želeli izvedeti več o nas? Preberite si na povezavi TUKAJ

Trgovina + -

Se zanimate za najem ali nakup magus blazine, ki je prozivod Slovenskega podjetja? Preverite našo ponudbo s klikom na povezavo TUKAJ

Članki + -

Informacije o zdravju, zdravstvenih težavah ali zapletih in kako jih odpraviti. Preglejte naše zapise na povezavi TUKAJ

Kontakt + -

Stopite v kontakt z nami. Pišite nam na naslov info@magus.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Ali pa nas pokličite na telefon 040 807 327 (Tina Štifter). Dosegljivi smo od pon do petka med 8.00 ter 16.00 uro.