Ali ste vedeli, da že izguba enega kilograma telesne teže lahko zmanjša obremenitev na kolenski sklep za kar 4 kilograme? Obraba kolenskega sklepa, znana kot gonartroza, je ena najpogostejših težav, ki sčasoma prizadene skoraj 50% ljudi nad 65 let.
Čeprav se morda zdi neizogibna, obstajajo učinkoviti načini za prepoznavanje, obvladovanje in upočasnitev te degenerativne bolezni, ki lahko pomembno izboljšajo vaše vsakodnevno življenje.
Kako se prepozna obraba kolenskega sklepa
Obraba kolenskega sklepa, znana tudi kot osteoartritis, je degenerativna bolezen, ki prizadene hrustanec znotraj sklepa. Prvi znaki te obrabe so pogosto subtilni, a sčasoma postanejo bolj očitni in vplivajo na vsakodnevno življenje.
Glavni pokazatelj obrabe je bolečina, ki se najprej pojavi med ali po fizični aktivnosti, kasneje pa se lahko pojavi že pri najmanjših gibih ali celo v mirovanju. Koleno postane tudi bolj togo, zlasti zjutraj ali po daljšem sedenju. Ta togost običajno popusti po nekaj minutah gibanja.
Sčasoma pride tudi do zmanjšanja obsega gibanja v kolenu, kar vodi do težav pri opravljanju osnovnih dnevnih aktivnosti, kot sta hoja po stopnicah ali vstajanje iz sedečega položaja.
Crepitus ali “pokanje v sklepih” in trenja med gibanjem sklepa je še en značilen znak obrabe.
To se zgodi zaradi postopne izgube gladkega hrustanca, kar povzroča trenje med kostmi.
Napredovanje obrabe kolenskega sklepa se pogosto pokaže tako, da je oteklo koleno.
To je lahko posledica kopičenja tekočine v sklepu (sinovialna tekočina (1)), ki nastane zaradi vnetja.
Čeprav se simptomi obrabe kolena lahko razvijajo počasi skozi več let, pri nekaterih ljudeh, zlasti pri tistih s povečano telesno težo, lahko do poslabšanja pride hitreje.
V zaključni fazi obrabe sklepa lahko pride do vidne deformacije kolena, kar še dodatno otežuje gibanje in povzroča kronične bolečine.
Prepoznavanje teh simptomov v zgodnjih fazah je ključno, saj lahko pravočasno ukrepanje upočasni napredovanje bolezni in izboljša kakovost življenja.
DODATNO BRANJE:
- obraba sklepov
- kaj je artroza
Kaj narediti glede obrabe kolenskega sklepa
Ko je obraba kolenskega sklepa diagnosticirana, je pomembno čim prej začeti z ustreznim zdravljenjem, da se zmanjša bolečina, izboljša gibljivost in upočasni napredovanje bolezni.
Konzervativno zdravljenje obrabe kolenskega sklepa
Prvi korak je običajno konzervativno zdravljenje, ki vključuje nefarmakološke in farmakološke pristope.
Pri blažjih oblikah osteoartritisa lahko veliko naredimo z izgubo telesne teže, saj že 1 kilogram izgube zmanjša pritisk na kolenski sklep za približno 4 kilograme. Zmanjšanje obremenitve bistveno olajša simptome in upočasni propadanje hrustanca.
Prav tako je ključno, da se bolniki redno ukvarjajo z vadbo. Še posebej priporočljive so aktivnosti, ki ne obremenjujejo sklepa, kot so plavanje, kolesarjenje ali hoja po ravni podlagi. To pomaga krepiti mišice okoli kolena, kar izboljša stabilnost sklepa. Fizioterapija je pogosto del zdravljenja, kjer se izvajajo specifične vaje za izboljšanje obsega gibanja in zmanjšanje togosti sklepa.
Zdravljenje z zdravili
Farmakološko zdravljenje se običajno začne z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID), ki zmanjšajo vnetje in lajšajo bolečino. Pri naprednejših primerih osteoartritisa se lahko uporabijo tudi injekcije hialuronske kisline ali kortikosteroidov neposredno v kolenski sklep.
Hialuronska kislina izboljša mazanje sklepa, kortikosteroidi pa močno zmanjšajo vnetje. V nekaterih primerih se uporabljajo tudi glukozamin in hondroitin, dodatki, ki pomagajo ohranjati hrustanec.
Če konservativni ukrepi ne prinesejo olajšanja, se lahko razmišlja o kirurških posegih. Artroskopski posegi so minimalno invazivni in lahko pomagajo pri manjših poškodbah. V najhujših primerih, ko so kolenski sklepi močno poškodovani in bolnik trpi za kroničnimi bolečinami, pa je potrebna totalna artroplastika – zamenjava kolenskega sklepa z umetnim.
Statistični podatki kažejo, da pri 80% ljudi, starejših od 55 let, pride do različnih stopenj osteoartritisa, kar potrjuje, da staranje močno vpliva na pojavnost te bolezni.
Kateri so najpogostejši simptomi obrabe kolenskega sklepa
Bolečina v kolenu je prvi simptom obrabe kolena
Obraba kolenskega sklepa, znana kot gonartroza, se kaže s številnimi simptomi, ki so odvisni od stopnje obrabe. Najpogostejši in najbolj zgodnji simptom je bolečina v kolenu, ki je sprva občasna in se pojavi med ali po telesni dejavnosti, z napredovanjem bolezni pa postane konstantna in se lahko pojavi tudi v mirovanju.
Bolečina je pogosto lokalizirana v predelu sprednjega in notranjega dela kolena, vendar se lahko širi po celem sklepu. Intenzivnost bolečine narašča s povečano obremenitvijo kolena, kar je še posebej opazno pri dejavnostih, kot so hoja po stopnicah, počepi ali vstajanje iz sedečega položaja.
Togost sklepa
Poleg bolečine je pogost simptom tudi togost sklepa, ki je najbolj izrazita zjutraj ali po daljšem obdobju neaktivnosti. Značilno je, da togost popusti po 30 minutah ali po začetku gibanja, kar nakazuje na prisotnost degenerativnega vnetnega procesa v sklepu.
Študije kažejo, da zmanjšanje mišične mase kvadricepsa za 10% lahko poveča tveganje za napredovanje bolezni za 25%.
Zmanjšana gibljivost je simptom obrabe kolena
Zmanjšan obseg gibanja je še en pokazatelj napredovanja bolezni.
Zaradi zmanjšanja sinovialne tekočine in propadanja hrustanca postanejo gibi v kolenskem sklepu omejeni, kar vodi v oteženo fleksijo in ekstenzijo kolena.
Pacienti pogosto poročajo o težavah pri popolnem iztegu kolena, kar vpliva na sposobnost normalne hoje.
Pokanje v kolenu
Med pomembne simptome sodi tudi crepitus, občutek pokanja ali trenja med gibi v sklepu, kar je posledica stika med kostnimi površinami zaradi izgube gladkega hrustančnega sloja.
Crepitus (2) je pogosto zaznan med hojo, vstajanjem ali pri gibanju kolena v pokrčenem položaju.
Oteklina kolenskega sklepa
Simptomi pogosto vključujejo tudi otekanje, ki je posledica sinovitisa – vnetja sinovialne membrane, ki proizvaja povečano količino sinovialne tekočine.
To vodi v občutek napetosti v kolenu in dodatno omejuje gibljivost sklepa.
V hujših primerih pride tudi do deformacije kolena, kot je varusna deformacija, pri kateri se koleno ukrivi navznoter, ali valgusna deformacija, kjer se koleno ukrivi navzven.
Mišična oslabelost
Pri bolnikih z napredovalo gonartrozo je pogosto prisotna mišična oslabelost, zlasti mišic kvadricepsa, kar še dodatno poslabša stabilnost kolenskega sklepa.
Zaradi tega je ključno, da se pri obravnavi pacientov s kolenskimi težavami osredotočamo tudi na krepitev mišičevja, saj mišična podpora sklepa pomaga zmanjšati obremenitev na sklepne površine in s tem blaži simptome.
Napredovanje simptomov vodi v zmanjšanje funkcionalne sposobnosti, kar pomembno vpliva na kakovost življenja. Vsakodnevne aktivnosti postanejo težavne, hoja se skrajša, pacienti pa pogosto razvijejo spremenjeno gibanje, da bi zmanjšali obremenitev prizadetega sklepa, kar lahko povzroči dodatne težave, kot so bolečine v hrbtu ali drugih sklepih.
Kako lahko preiskave pomagajo potrditi obrabo kolena
Preiskave, ki pomagajo potrditi obrabo kolenskega sklepa, so ključne za natančno diagnozo in določanje stopnje bolezni. Zdravstveni strokovnjaki najprej opravijo klinični pregled, ki vključuje oceno simptomov, obseg gibljivosti in prisotnost bolečine ob premikih sklepa.
Pri tem se preverja tudi crepitus, torej občutek pokanja ali trenja med gibanjem, in morebitno otekanje zaradi vnetja sinovialne membrane. Pomemben del pregleda je tudi ocena stabilnosti sklepa in opazovanje deformacij, kot sta varusna ali valgusna deformacija, ki nakazujeta na napredovalo obrabo.
Ko klinični znaki kažejo na gonartrozo, so potrebni slikovni pregledi, ki omogočajo natančnejšo oceno stanja sklepa. Najpogosteje uporabljena preiskava je rentgensko slikanje. Na rentgenskih posnetkih je mogoče opaziti značilne spremembe, kot so zoženje sklepne špranje, ki kaže na propadanje hrustanca, in osteofiti, to so kostni izrastki na robovih sklepa.
Rentgensko slikanje prav tako omogoča opazovanje sprememb na subhondralni kosti, kot so subhondralna skleroza ali ciste, ki so posledica degenerativnega procesa. Rentgen je še posebej uporaben pri oceni napredovanja bolezni in določitvi stopnje gonartroze po sistemu Kellgren-Lawrence, kjer je razdeljena na pet stopenj glede na resnost sprememb.
Osteoartritis v kolenu prizadene kar 10% populacije starejših od 60 let, pri čemer je incidenca pri ženskah višja, zlasti po menopavzi, kar kaže na povezavo z zmanjšanjem hormonov, ki ščitijo hrustanec.
V primerih, kjer rentgensko slikanje ne zagotovi dovolj informacij ali če obstaja sum na mehkejše spremembe v sklepu, se uporablja magnetnoresonančno slikanje (MRI).
MRI omogoča podrobnejši vpogled v mehka tkiva, vključno s sklepnim hrustancem, ligamenti in sinovialno membrano.
MRI je posebej uporabna za zaznavanje zgodnjih sprememb hrustanca, preden se te izrazijo na rentgenskih posnetkih, ter za oceno vnetja in tekočine v sklepu.
Študije kažejo, da lahko MRI zazna tudi manjše poškodbe hrustanca, ki so začetni znak degeneracije, še preden pride do vidnega zoženja sklepne špranje na rentgenu.
V določenih primerih je koristna tudi ultrazvočna preiskava, zlasti za oceno vnetja in tekočine v sklepu.
Ultrazvok lahko hitro in brez sevanja prikaže oteklino, prisotnost proste tekočine in morebitne spremembe v strukturi hrustanca ali mehkih tkivih.
Pri naprednejših primerih ali kadar so simptomi nejasni, se lahko opravi artroskopija, ki je minimalno invazivna kirurška metoda, pri kateri se s kamero vstopi v sklep in neposredno oceni stanje hrustanca, sinovialne membrane in drugih struktur.
Artroskopija je uporabna tako za diagnostiko kot tudi za manjše terapevtske posege, kot je odstranjevanje poškodovanega tkiva ali izrastkov.
Laboratorijski testi, kot so krvne preiskave, pri diagnosticiranju osteoartritisa običajno niso ključni, saj ni specifičnih markerjev za to bolezen. Vendar se lahko opravijo za izključitev drugih bolezni, kot je revmatoidni artritis, kjer so prisotni vnetni markerji, kot sta C-reaktivni protein (CRP) in revmatoidni faktor.
S kombinacijo teh preiskav, predvsem slikovnih metod, se lahko potrdi diagnoza gonartroze, določi stopnja obrabe in pripravi optimalen načrt zdravljenja, ki temelji na natančnih podatkih o stanju sklepa.
Kdaj razmisliti o operaciji kolenskega sklepa
Odločitev o operaciji kolenskega sklepa zaradi obrabe je odvisna od več dejavnikov, vključno z intenzivnostjo simptomov, vplivom na kakovost življenja in učinkovitostjo konzervativnih metod zdravljenja.
Kirurški posegi postanejo nujni, ko konzervativno zdravljenje, kot so zdravila, fizioterapija in sprememba življenjskega sloga, ne zagotavlja več zadostnega olajšanja bolečin in obnavljanja funkcionalnosti sklepa.
V primeru gonartroze se operacija običajno predlaga v naprednih fazah, ko je sklep že močno degeneriran, kar potrjujejo tudi slikovne preiskave, kot je rentgensko slikanje, ki razkrije hudo zoženje sklepne špranje, prisotnost velikih osteofitov in pomembne deformacije, kot sta varusna ali valgusna deformacija.
Operacija postane nujna, ko bolečina v kolenu postane kronična in močno vpliva na vsakodnevne dejavnosti, kot so hoja, stoja in vstajanje. Bolniki pogosto poročajo o bolečinah tudi ponoči, kar moti spanje in zmanjša kakovost življenja.
Pri večini bolnikov je pomemben pokazatelj potrebe po operaciji zmanjšana mobilnost in funkcionalnost sklepa, ki ovira osnovne aktivnosti. Če bolnik zaradi bolečine ne more prehoditi niti nekaj sto metrov brez odmora, je to jasen znak napredovanja bolezni. Študije kažejo, da so bolniki, ki prehodijo manj kot 500 metrov, pogosto primerni kandidati za operativno zdravljenje.
Kirurške možnosti so različne, najpogosteje pa se uporablja totalna endoproteza kolena ali totalna artroplastika.
Pri tem postopku se močno poškodovani deli kolena zamenjajo z umetnim sklepom.
Ta operacija je učinkovita pri lajšanju bolečine in obnovitvi funkcionalnosti, kar potrjujejo tudi raziskave, ki kažejo, da približno 90% bolnikov poroča o znatnem izboljšanju po totalni zamenjavi sklepa.
Kljub temu je to velika operacija, ki zahteva daljšo rehabilitacijo, vključno z intenzivno fizioterapijo, da se povrne polna funkcionalnost sklepa.
Povprečna življenjska doba umetnega sklepa je približno 15 do 20 let, kar je pomemben dejavnik pri odločanju o posegu, zlasti pri mlajših bolnikih.
Druga možnost, ki se uporablja pri manjših deformacijah in manj napredovali obrabi, je delna artroplastika ali unicondilarna proteza, kjer se zamenja le poškodovani del kolena.
Ta metoda ohranja več naravnega sklepa, vendar je primerna le za bolnike z lokalizirano obrabo.
V primerih, ko totalna zamenjava sklepa še ni potrebna, vendar je prisotno izrazito vnetje in bolečina, se lahko uporabi tudi artroskopija.
Čeprav je manj invazivna, se uporablja predvsem za odstranjevanje proste telesa ali poškodovanega hrustanca in ne more obnoviti popolnoma degeneriranega sklepa. Dolgoročna učinkovitost artroskopije pri napredovali gonartrozi je omejena, zato se pogosteje uporablja pri mlajših bolnikih ali kot prehodni ukrep pred totalno artroplastiko.
Kirurški posegi so torej potrebni, ko bolečina in omejitve pri gibanju postanejo nevzdržni, konzervativni ukrepi pa ne prinašajo več zadovoljivih rezultatov.
Kako lahko sami preprečite ali upočasnite napredovanje obrabe
Obraba kolenskega sklepa, znana kot gonartroza, je kronična degenerativna bolezen, ki se sčasoma poslabša, vendar lahko z ustreznimi ukrepi upočasnimo njeno napredovanje in izboljšamo kakovost življenja. Eden najpomembnejših ukrepov je nadzor telesne teže.
Raziskave kažejo, da že izguba 10% telesne teže lahko zmanjša bolečino v kolenu za približno 50%. Prekomerna telesna teža povzroča povečano obremenitev na kolenski sklep, kar pospešuje obrabo hrustanca. Pri vsaki aktivnosti, kot je hoja ali tek, sklepi nosijo večkratnik telesne teže, zato zmanjšanje telesne mase bistveno zmanjša stres na kolenski sklep in upočasni degenerativni proces.
Telesna aktivnost
Pomembno vlogo pri obvladovanju gonartroze ima tudi redna telesna aktivnost, ki krepi mišice okoli kolenskega sklepa in s tem izboljša njegovo stabilnost. Krepitvena vadba, zlasti mišic kvadricepsa, je ključna, saj te mišice podpirajo koleno in pomagajo zmanjšati obremenitve na hrustanec.
Raziskave kažejo, da lahko izboljšanje moči kvadricepsa zmanjša simptome gonartroze in upočasni napredovanje bolezni.
Magnetna terapija pomaga pri bolečinah v kolenu
Magnetna terapija z uporabo pulzirajočega elektromagnetnega polja (PEMF) se pogosto uporablja kot nekirurška možnost za lajšanje bolečin, vključno z bolečinami v kolenu. Raziskave kažejo, da lahko PEMF pomaga zmanjšati vnetje, izboljša cirkulacijo in pospeši regeneracijo tkiva, kar prispeva k lajšanju bolečin v kolenu zaradi obrabe.
Ena izmed študij, objavljena v Journal of Clinical Rheumatology (2015), je pokazala, da je uporaba magnetne terapije pri bolnikih z osteoartritisom kolena povzročila pomembno zmanjšanje bolečin. Po 6 tednih zdravljenja so bolniki v skupini z magnetno terapijo poročali o 50 % zmanjšanju bolečin na lestvici VAS (Visual Analog Scale) v primerjavi z 10 % zmanjšanjem v kontrolni skupini .
Vaje in pravilna drža
Vaje, kot so iztegi kolen, hoja po ravnih površinah ali vadba v vodi (npr. akva aerobika), ki zmanjša težo na sklepih, so še posebej učinkovite.
Aktivnosti, ki prekomerno obremenjujejo sklep, kot so tek ali dvigovanje težkih bremen, pa se je priporočljivo izogibati.
Prav tako je pomembno, da bolniki vzdržujejo pravilno držo in uporabljajo ustrezno obutev.
Uporaba opornic lahko zavira napredovanje obrabe
Čevlji z blaženjem lahko zmanjšajo udarne sile, ki vplivajo na kolenski sklep med hojo. Uporaba ortopedskih vložkov ali opornic za koleno je lahko koristna za dodatno podporo sklepu in izboljšanje poravnave nog, kar zmanjša pritisk na poškodovani del kolena.
Pri osebah z varusno ali valgusno deformacijo kolena so lahko takšni ortopedski pripomočki še posebej učinkoviti.
Prehrana
Eden izmed načinov za upočasnitev napredovanja bolezni je tudi pravilna prehrana. Prehrana bogata z antioksidanti, kot so vitamin C in vitamin E, pomaga zmanjšati vnetje v sklepih.
Prav tako nekateri raziskovalci priporočajo uživanje glukozamina in hondroitina, saj obstajajo dokazi, da ti dodatki lahko pomagajo ohranjati hrustanec in zmanjšati simptome, čeprav je njihova dolgoročna učinkovitost še vedno predmet razprav.
Prav tako je pomembno obvladovanje vnetja, ki lahko pospeši degeneracijo hrustanca. Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) pomagajo zmanjšati bolečino in vnetje, vendar se morajo uporabljati previdno zaradi možnih stranskih učinkov pri dolgotrajni uporabi.
Alternativne metode, kot so injekcije hialuronske kisline, lahko pomagajo izboljšati mazanje sklepa in zmanjšati trenje med kostmi, kar lajša simptome in upočasni nadaljnje poškodbe hrustanca.
Fizioterapija pri obrabi kolenskega sklepa
V primeru hujše bolečine in večjih omejitev se lahko uporabi fizioterapija, ki vključuje posebne tehnike za izboljšanje gibljivosti sklepa, zmanjšanje bolečine in izboljšanje mišične stabilizacije. Fizioterapevti uporabljajo različne pristope, kot so manualna terapija, elektroterapija in specifične vaje, da zmanjšajo simptome gonartroze in podaljšajo funkcionalnost kolena.
Kombinacija teh ukrepov – nadzor telesne teže, ustrezna telesna aktivnost, prehrana, uporaba ortopedskih pripomočkov in obvladovanje vnetja – lahko pomembno vpliva na potek bolezni in upočasni napredovanje obrabe kolenskega sklepa.
Obraba kolenskega sklepa je resna težava, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja, vendar je s pravočasnim prepoznavanjem simptomov in ustreznimi ukrepi mogoče znatno zmanjšati bolečino in izboljšati funkcionalnost sklepa.
Od izgube telesne teže do uporabe specializiranih fizioterapevtskih vaj ter, če je potrebno, kirurškega posega – obstaja veliko načinov, kako obvladati gonartrozo. Pomembno je, da ukrepate zgodaj in vztrajate pri zdravljenju, saj tudi majhne spremembe lahko vodijo do velikih izboljšav. Kolena vas bodo še dolgo podpirala, če boste pravočasno poskrbeli zanje.
Vaje pri obrabi kolenskega sklepa (video)
Boleče koleno v mirovanju
Boleče koleno v mirovanju je lahko pokazatelj na resno stanje kolenskega sklepa, ki je potrebno resne obravnave. Najpogostejša športna poškodba kolena je natrgana mišica, ki
Hude bolečine po operaciji kolena (kako si pomagati sam doma)
Hude bolečine po operaciji kolena nastanejo zaradi kirurškega posega, v tem zapisu je 7 metod, kako si pomagati sam doma in česa absolutno ne smete, če imate hude bolečine.
Bolečina na zadnji strani kolena
Ali ste vedeli, da kar 75 % ljudi, ki izkusi bolečino na zadnji strani kolena, te simptome sprva ignorira, kar lahko vodi do resnih zapletov? Bolečina na tem predelu ni le neprij
Tina Stifter
Sem Tina, z Magus blazino sem že od razvoja naprej. Veliko vem o magnetni terapiji in še vedno se učim, največ od mojih uporabnikov in strokovnjakov magnetoterapije.
Poleg dela s strankami, me veselijo potovanja, ukvarjam se s športom, sem poročena in mami dvema fantoma.
VERODOSTOJNOST IN STROKOVNOST NAPISANEGA NA MAGUS.SI
Verodostojnost in strokovnost napisanega nam veliko pomeni, s tem se ukvarja Tina Štifter, ki vsebino na strani magus.si tudi piše. Za vso strokovno podporo pri pisanju in pri specifičnih vprašanjih uporabnikov skrbijo strokovnjaki.
Napaka ali nedoslednost na strani
V kolikor bi želeli opozoriti na napako ali nedoslednost na strani, ki ste jo opazili, prosim napišite mail: info@magus.si
O nas
Bi želeli izvedeti več o nas? Preberite si na povezavi TUKAJ
Trgovina
Se zanimate za najem ali nakup magus blazine, ki je prozivod Slovenskega podjetja? Preverite našo ponudbo s klikom na povezavo TUKAJ
Članki
Informacije o zdravju, zdravstvenih težavah ali zapletih in kako jih odpraviti. Preglejte naše zapise na povezavi TUKAJ
Kontakt
Stopite v kontakt z nami. Pišite nam na naslov info@magus.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Ali pa nas pokličite na telefon 040 807 327 (Tina Štifter). Dosegljivi smo od pon do petka med 8.00 ter 16.00 uro.
