Zlom kosti oziroma fraktura je poškodba, pri kateri pride do delne ali popolne prekinitve kostne strukture. Nastane lahko zaradi močne sile, padca ali nesreče, ponavljajočih se obremenitev ali zaradi oslabljene kosti, na primer pri osteoporozi.
Med najpogostejše znake zloma sodijo bolečina, oteklina in omejena gibljivost, pri nekaterih zlomih pa tudi vidna sprememba položaja poškodovanega dela.
Po zlomu se začne naravni proces celjenja kosti po zlomu, pri katerem med kostnima odlomkoma postopoma nastaja novo tkivo oziroma kalus. Način in čas celjenja sta odvisna od vrste in mesta zloma, njegove stabilnosti, načina zdravljenja ter splošnega zdravstvenega stanja.
V nadaljevanju boste izvedeli, katere vrste zlomov poznamo, kako prepoznati zlom, kako poteka celjenje kosti, kako se zlom zdravi in rehabilitira ter kateri zapleti se lahko pojavijo.
- Zlom kosti oziroma fraktura pomeni delno ali popolno prekinitev kostne strukture.
- Najpogostejši znaki so bolečina, oteklina, podplutba in omejena gibljivost, zlom pa se pogosto potrdi z rentgenskim slikanjem.
- Pri celjenju kosti po zlomu običajno najprej nastane mehki in nato trdi kalus, ki se postopoma preoblikuje v čvrstejšo kost.
- Zlom se lahko zdravi konzervativno z imobilizacijo ali operativno, odvisno od vrste, mesta in stabilnosti zloma.
- Rehabilitacija pomaga ponovno pridobiti gibljivost, mišično moč in funkcijo poškodovanega dela telesa.
- Med možnimi zapleti so zapoznelo celjenje, nezaraščen ali nepravilno zaraščen zlom, zato so pomembni kontrolni pregledi in upoštevanje navodil zdravstvenega strokovnjaka.
- Zgradba kosti
- Zakaj se zlomi kost – vzroki za zlom
- Vrste zlomov kosti
- Znaki zloma kosti
- Najpogostejši zlomi kosti
- Celjenje kosti po zlomu
- Zdravljenje zloma kosti
- Rehabilitacija po zlomu kosti
- Zapleti po zlomu kosti
- Preprečevanje zlomov kosti
- Pogosta vprašanja o zlomu kosti
- Magnetna terapija Magus kot podpora pri okrevanju po zlomu
Zgradba kosti
Kost je živo tkivo, ki se vse življenje obnavlja. Sestavljajo jo kompaktno in gobasto kostno tkivo, zunanjost pa prekriva pokostnica. Gobasto kost sestavljajo drobne prečke oziroma trabekule, ki prispevajo k njeni trdnosti.
Kost je dobro prekrvavljena, kar ima pomembno vlogo tudi pri celjenju kosti po zlomu. Po poškodbi telo na mestu zloma sproži proces obnove, pri katerem postopoma nastane kalus, iz katerega se razvija nova kost.
Zakaj se zlomi kost – vzroki za zlom
Kost se zlomi, kadar nanjo deluje sila, ki preseže njeno trdnost in prožnost. Najpogostejši vzroki so padci, športne poškodbe, prometne nesreče in neposredni udarci.
Do zloma lahko pride tudi brez večje enkratne poškodbe. Ponavljajoče se obremenitve lahko povzročijo stresni zlom, pri oslabljeni kosti pa je lahko za zlom dovolj že manjša sila.
Pomemben dejavnik tveganja je osteoporoza, pri kateri se zmanjšata kostna gostota in kakovost kosti. Zato so kosti bolj krhke, pogostejši pa so predvsem zlomi kolka, zapestja in vretenc. Več o dejavnikih tveganja in preprečevanju preberite v članku o osteoporozi.
Vrste zlomov kosti
Zlome kosti razvrščamo glede na način nastanka, poškodbo kože, položaj kostnih odlomkov in obliko zloma. Tako je lahko zlom na primer odprt ali zaprt, premaknjen ali nepremaknjen, kost pa se lahko zlomi na enega ali več delov.
Posebne vrste so tudi stresni, kompresijski, avulzijski in patološki zlomi, ki se med seboj razlikujejo po načinu nastanka in značilnostih poškodbe.
Vrsta zloma pomembno vpliva na izbiro zdravljenja in nadaljnjo rehabilitacijo. Podrobno razlago posameznih oblik najdete v vodiču Vrste zlomov kosti.
Znaki zloma kosti
Znaki zloma so odvisni od mesta in vrste poškodbe, zato zloma ni vedno mogoče prepoznati samo po videzu. Najpogostejši znaki so:
- bolečina, ki se poveča ob premikanju, dotiku ali obremenitvi;
- oteklina in podplutba okoli poškodovanega mesta;
- omejena ali onemogočena gibljivost poškodovanega dela;
- občutljivost na dotik;
- spremenjena oblika ali položaj poškodovanega dela pri nekaterih premaknjenih zlomih;
- pri odprtem zlomu tudi rana nad mestom zloma.
Pojavita se lahko tudi mravljinčenje ali zmanjšan občutek. Samo na podlagi simptomov pa ni vedno mogoče zanesljivo razlikovati med zlomom, zvinom in drugo poškodbo, zato je za potrditev zloma pogosto potrebno rentgensko slikanje.
Pri otrocih so kosti bolj prožne, zato se lahko pojavijo tudi nepopolni zlomi, na primer zlom po tipu zelene veje, pri katerem izrazita deformacija ni nujno prisotna.
Ob sumu na zlom je poškodovani del priporočljivo čim manj premikati in poiskati ustrezno zdravstveno oceno.
Najpogostejši zlomi kosti
Zlom se lahko pojavi na katerikoli kosti, vendar so zaradi padcev, športnih poškodb, prometnih nesreč in osteoporoze nekateri deli telesa poškodovani pogosteje.
Med pogostejše sodijo:
- zlom gležnja in kosti stopala;
- zlom zapestja oziroma distalnega radiusa;
- zlom kolka in stegnenice;
- zlom ključnice;
- zlomljena rebra;
- zlom medenice;
- zlom stopalnice in prstov na nogi.
Posamezni zlomi se med seboj razlikujejo po načinu nastanka, zdravljenju, času celjenja in poteku rehabilitacije. Podrobnosti o zlomih posameznih kosti in delov telesa najdete v celotnem vodiču o zlomih kosti po delih telesa.
Celjenje kosti po zlomu
Celjenje kosti po zlomu je naravni proces, pri katerem telo postopoma obnovi poškodovano kost. Pri večini zlomov se med kostnima odlomkoma tvori novo tkivo oziroma kalus, ki mesto zloma najprej stabilizira, nato pa se postopoma preoblikuje v čvrstejšo kost.
Za uspešno celjenje so pomembni predvsem ustrezna stabilnost zloma, dobra prekrvavitev poškodovanega območja in odsotnost okužbe. Na hitrost celjenja vplivajo tudi mesto in vrsta zloma, starost, način zdravljenja ter splošno zdravstveno stanje.
Pri nekaterih zelo stabilno operativno učvrščenih zlomih lahko poteka tudi neposredno oziroma primarno celjenje kosti, pri katerem izrazit kalus ni nujno prisoten.
Kako nastane kalus in kako poteka celjenje kosti po zlomu?
Kalus je novo tkivo, ki med celjenjem poveže kostna odlomka in postopoma stabilizira mesto zloma. Najprej nastane mehki kalus iz vezivnega in hrustančnega tkiva, nato se mineralizira v trdi kostni kalus. V zadnji fazi se novonastala kost preoblikuje oziroma remodelira v bolj čvrsto in organizirano kostno tkivo.
Celjenje kosti je neprekinjen proces, ki ga običajno opisujemo s štirimi med seboj prekrivajočimi se fazami:
1. Vnetna faza in hematom
Takoj po zlomu se poškodujejo tudi drobne krvne žile in na mestu poškodbe nastane hematom. Sproži se vnetni odziv, ki predstavlja začetek obnove kostnega tkiva.
2. Nastanek mehkega kalusa
Med kostnima odlomkoma začne nastajati vezivno in hrustančno tkivo. Nastane mehki kalus, ki povezuje mesto zloma, vendar še nima trdnosti zdrave kosti.
3. Nastanek trdega kalusa
Mehki kalus se postopoma mineralizira in ga nadomešča nova, še nezrela kost. Nastane trdi kostni kalus, zaradi katerega postaja mesto zloma vse stabilnejše.
4. Preoblikovanje oziroma remodeliranje kosti
V zadnji fazi se novonastala kost postopoma preoblikuje v bolj organizirano in čvrsto kostno tkivo. Remodeliranje se lahko nadaljuje še več mesecev ali dlje po tem, ko je zlom že klinično zaceljen.

Kaj lahko sami naredimo za celjenje kosti po zlomu?
Najpomembneje je upoštevati navodila zdravnika glede imobilizacije, dovoljene obremenitve poškodovanega dela in kontrolnih pregledov. Pomembni so tudi uravnotežena prehrana, zadosten vnos beljakovin, kalcija in vitamina D ter postopno vračanje k telesni aktivnosti, ko je to dovoljeno.
Prehranska dopolnila niso potrebna vsakomur. Ob ugotovljenem pomanjkanju vitamina D ali drugih hranil je primerno nadomeščanje smiselno uskladiti z zdravnikom ali farmacevtom.
Magnetna terapija pri zlomu kosti – kaj kažejo raziskave?
Pulzirajoča elektromagnetna polja (PEMF) se raziskujejo kot podporna metoda pri celjenju kosti. Rezultate je pomembno ločevati glede na to, ali gre za svež zlom ali za zapoznelo oziroma nezaraščeno kost.
Pri akutnih zlomih rezultati raziskav niso dovolj enotni, da bi lahko trdili, da PEMF zanesljivo skrajša čas celjenja pri vsakem zlomu. Pri zapoznelem in nezaraščenem zlomu pa obstajajo raziskave, ki kažejo spodbudne rezultate elektromagnetne stimulacije.
Magnetna terapija ne nadomešča naravnave zloma, imobilizacije, operacije, kontrolnega slikanja ali rehabilitacije, ki jih predpiše zdravstveni strokovnjak. O uporabi PEMF pri različnih vrstah zlomov bomo podrobneje pisali v vodiču Magnetna terapija pri zlomu kosti.
Zdravljenje zloma kosti
Cilj zdravljenja zloma je zagotoviti primeren položaj in stabilnost kostnih odlomkov, da se lahko kost pravilno zaceli in se čim bolje ohrani funkcija poškodovanega dela telesa.
Način zdravljenja je odvisen predvsem od mesta in vrste zloma, njegove stabilnosti, premika kostnih odlomkov, starosti poškodovanca in morebitnih drugih poškodb.
Zdravljenje je lahko konzervativno ali operativno. Pri stabilnih zlomih se lahko poškodovani del imobilizira z mavcem, longeto, opornico ali ortozo. Če so kostni odlomki premaknjeni, je lahko potrebna repozicija, s katero se jih ponovno namesti v ustrezen položaj.
Pri nestabilnih, močno premaknjenih, odprtih ali zahtevnejših zlomih je lahko potrebno operativno zdravljenje. Kost se lahko stabilizira z različnimi oblikami osteosinteze, na primer z vijaki, ploščicami ali drugimi fiksacijskimi sistemi.
Način zdravljenja in kontrolno spremljanje vedno določi zdravstveni strokovnjak. Podrobneje o mavcu, repoziciji, konzervativnem in operativnem zdravljenju ter osteosintezi preberite v vodiču zdravljenje zloma kosti.
Rehabilitacija po zlomu kosti
Rehabilitacija po zlomu kosti je pomemben del okrevanja, saj lahko imobilizacija povzroči zmanjšano gibljivost sklepov, oslabelost mišic in slabšo funkcijo poškodovanega dela telesa.
Kdaj se rehabilitacija začne, je odvisno od vrste in stabilnosti zloma ter načina zdravljenja. Program se prilagodi posamezniku in lahko vključuje postopno izboljševanje gibljivosti, krepitev mišic, obremenjevanje poškodovanega uda, vaje za ravnotežje ter ponovno učenje pravilne hoje ali gibanja.
Potek rehabilitacije je odvisen tudi od mesta zloma. Pri poškodbah spodnjih udov je pogosto pomembno ponovno vzpostaviti stabilnost in pravilno hojo, pri zlomih zgornjih udov pa gibljivost in funkcijo roke.
Čas rehabilitacije ni nujno enak času zaraščanja kosti. Tudi po tem, ko je zlom že dovolj zaceljen, so lahko za povrnitev gibljivosti, mišične moči in funkcije potrebni dodatni tedni ali meseci.
Podrobneje o poteku okrevanja in rehabilitaciji posameznih zlomov preberite v vodiču Rehabilitacija po zlomu kosti.
Zapleti po zlomu kosti
Večina zlomov se ob ustreznem zdravljenju zaceli brez večjih težav, pri nekaterih pa se lahko pojavijo zapleti. Na tveganje vplivajo predvsem vrsta in mesto zloma, stabilnost kostnih odlomkov, prekrvavitev, starost, splošno zdravstveno stanje in način zdravljenja.
Med pomembnejše zaplete sodijo:
- zapoznelo zaraščanje, ko se kost celi počasneje od pričakovanega;
- nezaraščen zlom, ko se kostna odlomka tudi po daljšem času ne povežeta;
- nepravilno zaraščen zlom, pri katerem se kost zaraste v neustreznem položaju;
- okužba, zlasti pri odprtih zlomih ali po operativnem zdravljenju;
- zmanjšana gibljivost, mišična oslabelost, dolgotrajna bolečina ali oteklina.
Čas celjenja se med posameznimi zlomi razlikuje, zato počasnejše okrevanje še ne pomeni nujno zapleta. Napredovanje zaraščanja zdravnik spremlja s kontrolnimi pregledi in po potrebi s slikovno diagnostiko. Ob nenadnem poslabšanju, stopnjevanju bolečine, izraziti oteklini, povišani telesni temperaturi ali spremembah občutljivosti poškodovanega uda je potreben ponoven zdravniški pregled.
Preprečevanje zlomov kosti
Vseh zlomov ni mogoče preprečiti, tveganje pa lahko zmanjšamo z ohranjanjem zdravih kosti, rednim gibanjem, preprečevanjem padcev in pravočasnim odkrivanjem bolezni, ki oslabijo kosti.
Za zdravje kosti so pomembni predvsem zadosten vnos kalcija, vitamina D in beljakovin, redna telesna dejavnost ter vaje za mišično moč, ravnotežje in stabilnost. Pri starejših je pomembno tudi zmanjševanje tveganja za padce.
Pri športno aktivnih ljudeh lahko tveganje za stresni zlom zmanjšamo s postopnim povečevanjem obremenitev, dovolj časa za regeneracijo in ustrezno športno opremo.
Več o težavah z zaraščanjem kosti in možnostih zmanjševanja tveganja za nove zlome preberite v vodiču Zapleti in preprečevanje po zlomu kosti.
Pogosta vprašanja o zlomu kosti
Kako prepoznamo zlom kosti?
Najpogostejši znaki zloma so bolečina, oteklina, podplutba, občutljivost in omejena gibljivost. Pri nekaterih zlomih je prisotna tudi sprememba oblike ali položaja poškodovanega dela. Zlom se pogosto potrdi z rentgenskim slikanjem.
Koliko časa se celi zlom kosti?
Čas celjenja je odvisen od mesta in vrste zloma, njegove stabilnosti, starosti, prekrvavitve in splošnega zdravstvenega stanja. Nekateri zlomi se zacelijo v nekaj tednih, pri zahtevnejših poškodbah pa lahko celjenje traja več mesecev.
Kaj je kalus pri zlomu kosti?
Kalus je novo tkivo, ki med celjenjem postopoma povezuje kostna odlomka. Najprej nastane mehki kalus, nato trši kostni kalus, ki se sčasoma preoblikuje v bolj organizirano in čvrsto kost.
Kako lahko podpremo celjenje kosti po zlomu?
Za uspešno celjenje kosti po zlomu je najpomembneje upoštevati navodila zdravnika glede imobilizacije, dovoljene obremenitve in kontrolnih pregledov. Pomembni so tudi uravnotežena prehrana, zadosten vnos beljakovin, kalcija in vitamina D ter postopno vračanje k gibanju, ko je to dovoljeno.
Kdaj je pri zlomu potrebna operacija?
Operativno zdravljenje je pogosteje potrebno pri nestabilnih, močno premaknjenih, odprtih ali večdelnih zlomih ter pri poškodbah, pri katerih je treba natančno obnoviti položaj kosti ali sklepne površine. O načinu zdravljenja odloči travmatolog oziroma ortoped.
Kdaj se začne rehabilitacija po zlomu?
Začetek rehabilitacije je odvisen od vrste zloma, njegove stabilnosti in načina zdravljenja. Pri nekaterih poškodbah se lahko določene vaje začnejo že med imobilizacijo, pri drugih pa je treba z obremenjevanjem počakati, dokler zlom ni dovolj stabilen.
Ali magnetna terapija pomaga pri celjenju zloma kosti?
Pulzirajoča elektromagnetna polja (PEMF) se raziskujejo kot podporna metoda pri celjenju kosti. Pri svežih zlomih rezultati raziskav niso enotni, medtem ko so nekatere raziskave pri zapoznelem oziroma nezaraščenem zlomu pokazale spodbudnejše rezultate. Magnetna terapija je dopolnilna metoda in ne nadomešča zdravljenja, ki ga določi zdravstveni strokovnjak.
Magnetna terapija Magus kot podpora pri okrevanju po zlomu
Če po zlomu razmišljate o magnetni terapiji za uporabo doma, vam lahko pomagamo pri izbiri primernega načina uporabe glede na mesto zloma in potek zdravljenja.
Magus uporablja pulzirajoče elektromagnetno polje (PEMF) in je namenjen uporabi na domu kot dopolnilna metoda. Magnetna terapija ne nadomešča zdravljenja, ki ga določi zdravnik ali drug zdravstveni strokovnjak.
Magus lahko najamete za 4, 6 ali 8 tednov. Če niste prepričani, kaj bi bilo primerno za vas, pokličite Tino na 040 807 327.
NAJEM MAGUS BLAZINE
Tina Stifter
Sem Tina, z Magus blazino sem že od razvoja naprej. Veliko vem o magnetni terapiji in še vedno se učim, največ od mojih uporabnikov in strokovnjakov magnetoterapije.
Poleg dela s strankami, me veselijo potovanja, ukvarjam se s športom, sem poročena in mami dvema fantoma.
VERODOSTOJNOST IN STROKOVNOST NAPISANEGA NA MAGUS.SI
Verodostojnost in strokovnost napisanega nam veliko pomeni, s tem se ukvarja Tina Štifter, ki vsebino na strani magus.si tudi piše. Za vso strokovno podporo pri pisanju in pri specifičnih vprašanjih uporabnikov skrbijo strokovnjaki.
Napaka ali nedoslednost na strani + -
V kolikor bi želeli opozoriti na napako ali nedoslednost na strani, ki ste jo opazili, prosim napišite mail: info@magus.si
O nas + -
Bi želeli izvedeti več o nas? Preberite si na povezavi TUKAJ
Trgovina + -
Se zanimate za najem ali nakup magus blazine, ki je prozivod Slovenskega podjetja? Preverite našo ponudbo s klikom na povezavo TUKAJ
Članki + -
Informacije o zdravju, zdravstvenih težavah ali zapletih in kako jih odpraviti. Preglejte naše zapise na povezavi TUKAJ
Kontakt + -
Stopite v kontakt z nami. Pišite nam na naslov info@magus.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Ali pa nas pokličite na telefon 040 807 327 (Tina Štifter). Dosegljivi smo od pon do petka med 8.00 ter 16.00 uro.
