Vrste zlomov kosti

Zlom kosti pomeni delno ali popolno prekinitev kostnega tkiva. Do zloma lahko pride zaradi padca, udarca, športne poškodbe ali ponavljajočih se obremenitev, pri oslabljenih kosteh pa je lahko dovolj že manjša sila.

Poznamo več vrst zlomov kosti, ki se med seboj razlikujejo glede na način nastanka, obliko zloma, poškodbo okoliških tkiv in mesto poškodbe. Vrsta zloma pomembno vpliva na način zdravljenja, čas celjenja in poznejšo rehabilitacijo.

Na tej strani predstavljamo najpogostejše vrste zlomov in vas usmerjamo do podrobnejših vsebin o posameznih poškodbah.

Najpogostejše vrste zlomov kosti

Zaprti zlom

Pri zaprtem zlomu je kost zlomljena, koža nad poškodovanim mestom pa ostane nepoškodovana. Gre za eno najpogostejših oblik zloma.

Odprti zlom

Pri odprtem zlomu je poleg kosti poškodovana tudi koža in obstaja povezava med zlomom ter zunanjim okoljem. Zaradi večjega tveganja za okužbo takšen zlom zahteva hitro medicinsko obravnavo.

Zdrobljeni oziroma večkosovni zlom

Pri zdrobljenem zlomu se kost zlomi na več delov. Takšne poškodbe so praviloma zahtevnejše za zdravljenje in lahko potrebujejo operativno stabilizacijo.

Kompresijski zlom

Kompresijski zlomi se pogosto pojavijo na vretencih, ko se kost zaradi pritiska delno sesede. Pogostejši so pri ljudeh z zmanjšano kostno gostoto oziroma osteoporozo.

Stresni zlom

Stresni zlom – drobna razpoka v kosti, ki nastane zaradi ponavljajočih se obremenitev in je pogostejša pri tekačih, športnikih in drugih zelo aktivnih ljudeh. Preberite več o stresnem zlomu, njegovih simptomih in zdravljenju.

Avulzijski zlom

Pri avulzijskem zlomu močan poteg mišice ali tetive odtrga manjši del kosti. Pogosto je povezan s športnimi poškodbami in nenadnimi, eksplozivnimi gibi.

Patološki zlom

Patološki zlom nastane na kosti, ki je že oslabljena zaradi bolezni. Do zloma lahko zato pride ob bistveno manjši obremenitvi kot pri zdravi kosti.

Zdravljenje in celjenje sta odvisna od vrste zloma

Pri nekaterih zlomih zadostujejo imobilizacija, razbremenitev in postopna rehabilitacija, pri zahtevnejših poškodbah pa je potrebna operacija z uporabo vijakov, ploščic ali drugega osteosintetskega materiala.

Pomemben del okrevanja je tudi celjenje kosti po zlomu, pri katerem nastaja novo kostno tkivo. Na potek celjenja vplivajo vrsta in mesto zloma, starost, prekrvavitev, splošno zdravstveno stanje ter način zdravljenja.

Na Magus.si zato poleg posameznih vrst zlomov podrobneje obravnavamo tudi zdravljenje zlomov, celjenje kosti in rehabilitacijo po zlomu.

Magnetna terapija kot podpora pri celjenju kosti

Pulzirajoča elektromagnetna polja (PEMF) se že več desetletij raziskujejo kot metoda pri celjenju kostnega tkiva, predvsem pri določenih težavah s počasnim oziroma zapoznelim celjenjem.

Magnetna terapija Magus je namenjena uporabi na domu in se uporablja kot pospešitev časa okrevanja.

Preberite več o posamezni vrsti zloma, njegovem zdravljenju in poteku okrevanja v spodnjih prispevkih.