Ali ste vedeli, da lahko pravilna rehabilitacija po operaciji kolena izboljša gibljivost sklepa kar za 90 % že v prvih treh mesecih, medtem ko pomanjkanje ustrezne nege poveča tveganje za trajne zaplete za več kot 70 %?
Okrevanje po operaciji kolena ni le fizični proces – je ključ do dolgotrajne mobilnosti, zmanjšanja bolečine in povrnitve kakovostnega življenja. V tem članku boste izvedeli vse, kar morate vedeti o uspešni rehabilitaciji in okrevanju, vključno z metodami, kako premagati izzive ter poskrbeti, da bodo rezultati trajni.
- Zakaj je rehabilitacija po operaciji kolena ključna za dolgoročni uspeh
- Kakšno vlogo ima fizioterapija pri okrevanju po rehabilitaciji kolena
- Katere metode najpogosteje uporabljamo za uspešno operacijo kolena in okrevanje
- Kako prehrana in življenjski slog vplivata na rehabilitacijo po operaciji kolena
- Ali je mogoče preprečiti zaplete med okrevanjem po rehabilitaciji kolena
- Kdaj se lahko vrnete k športu po operaciji kolena in okrevanju
Zakaj je rehabilitacija po operaciji kolena ključna za dolgoročni uspeh
Rehabilitacija po operaciji kolena je nepogrešljiv proces, ki omogoča povrnitev funkcionalnosti, zmanjšanje bolečine in preprečevanje zapletov, kot so mišična atrofija, togost sklepov in trombembolični dogodki. Po podatkih raziskav se pri več kot 85 % pacientov, ki dosledno upoštevajo rehabilitacijski program, doseže optimalna gibljivost v prvih 3–6 mesecih po operaciji.
Ključna faza je takojšnje aktiviranje, saj že prvi dan po operaciji, kot je denimo totalna endoproteza kolena, fizioterapevt uvede osnovne gibe za preprečevanje stagnacije krvi in ohranjanje mišične aktivacije.
Osrednji cilj rehabilitacije je obnovitev popolnega obsega gibanja, ki za kolenski sklep znaša od 0° (polni izteg) do 135° (polni upogib), odvisno od individualne biomehanike.
Poleg tega redne vadbe spodbujajo propriocepcijo, to je občutek za položaj sklepa, ki se med operacijo pogosto poslabša zaradi posega na mehkih tkivih in sklepni ovojnici.
Zgodnja mobilizacija zmanjšuje tudi tveganje za adhezije, ki lahko trajno omejijo gibanje.
Vključitev tehnik, kot je elektromiostimulacija kvadricepsa, dokazano pospeši okrevanje mišične moči, ki se pri pacientih po operaciji zmanjša tudi za 50 %.
Rehabilitacija po operaciji kolena ni le fizični proces; ključen je tudi psihološki vidik, saj bolniki, ki razumejo pomen rehabilitacije, dosežejo boljše rezultate.
Kakšno vlogo ima fizioterapija pri okrevanju po rehabilitaciji kolena
Okrevanje po rehabilitaciji kolena je zaključna faza celostnega zdravljenja, kjer se bolnik osredotoča na povrnitev optimalne funkcionalnosti, vzdržljivosti in stabilnosti kolenskega sklepa.
Fizioterapija v tem obdobju igra ključno vlogo, saj povezuje predhodne terapevtske tehnike z naprednimi metodami za izboljšanje kakovosti gibanja in zmanjšanje tveganja za ponovne poškodbe. Raziskave kažejo, da bolniki, ki nadaljujejo usmerjeno fizioterapijo po rehabilitaciji, zmanjšajo tveganje za ponovitve težav za kar 30–50 %.
Fizioterapevti uporabljajo prilagojene vaje, da izboljšajo mišično sinergijo in ponovno vzpostavijo pravilno delovanje mišic, kot sta kvadriceps femoris in hamstrings.
Pri okrevanju gre za postopno povečevanje obremenitev skozi specifične funkcionalne naloge, kot so počepi, enonožno ravnotežje in simulacija hoje po stopnicah.
Takšne vaje so ključne za ponovno vzpostavitev dinamične stabilnosti kolena, ki jo zagotavlja usklajeno delovanje ligamentov in mišičnih skupin.
Vključitev sodobnih terapevtskih tehnik, kot sta kinetična veriga z odprtim in zaprtim gibom, pomaga bolnikom pri postopnem vračanju v vsakodnevne aktivnosti.
Na primer, hoja po neravnih površinah izboljša propriocepcijo, ki je med operacijo in rehabilitacijo pogosto oslabljena.
Poleg tega terapevti uporabljajo pripomočke, kot so elastični trakovi in uteži, da povečajo mišično moč in izboljšajo koordinacijo sklepno-mišičnega sistema.
Okrevanje po rehabilitaciji kolena je tudi čas za oceno biomehanskih vzorcev gibanja. S tem fizioterapevt odpravi napačne vzorce obremenjevanja, ki bi lahko dolgoročno povzročili dodatne poškodbe, kot so preobremenitve artikularnega hrustanca ali patelofemoralni sindrom.
Pomemben vidik tega obdobja je psihološka podpora, saj se bolniki pogosto soočajo s strahom pred vrnitvijo k športu ali intenzivnim aktivnostim. S celostnim pristopom fizioterapija tako omogoči dolgoročno ohranjanje zdravja in varno vrnitev v vsakodnevno življenje.
Vključitev tehnik, kot je elektromiostimulacija kvadricepsa, dokazano pospeši okrevanje mišične moči, ki se pri pacientih po operaciji zmanjša tudi za 50 %.
Katere metode najpogosteje uporabljamo za uspešno operacijo kolena in okrevanje
Operacija kolena in okrevanje sta kompleksna procesa, ki zahtevata usklajeno delovanje kirurgov, fizioterapevtov in pacienta. Cilj operacije je obnovitev normalne funkcije sklepa, zmanjšanje bolečine in izboljšanje kakovosti življenja, medtem ko je okrevanje ključni del tega procesa, saj določa dolgoročni uspeh posega.
Med najpogosteje uporabljenimi metodami pri operacijah kolena so:
Artroskopska kirurgija
Artroskopska kirurgija je minimalno invazivna metoda, ki omogoča diagnostiko in zdravljenje težav kolenskega sklepa skozi majhne zareze. Uporablja se pri poškodbah meniskusa, vezi, hrustanca in za odstranjevanje prostih delcev v sklepu. Kirurg skozi zareze vstavi artroskop, majhno kamero, in tanke kirurške instrumente za izvedbo posega. Prednosti vključujejo manjšo bolečino, hitro okrevanje in nižje tveganje za okužbe. Poseg je pogosto izveden ambulantno, okrevanje pa običajno traja nekaj tednov. Bolnik se po operaciji v kratkem času lahko vrne k lahkim vsakodnevnim dejavnostim, medtem ko fizioterapija pospeši vrnitev k polni funkciji kolena.
Totalna zamenjava kolenskega sklepa (totalna artroplastika)
Totalna artroplastika se uporablja pri hudih poškodbah ali degenerativnih obolenjih, kot je osteoartritis. Kirurg odstrani poškodovane dele kolenskega sklepa in jih nadomesti z umetnimi materiali (kovina, plastika ali keramika). Cilj je odpraviti bolečino, izboljšati gibljivost in pacientu omogočiti normalno hojo. Gre za bolj invaziven poseg z daljšim časom okrevanja, ki vključuje intenzivno fizioterapijo za ponovno vzpostavitev gibanja. Umetni sklepi imajo življenjsko dobo 15–20 let, zato je metoda primernejša za starejše bolnike ali tiste z resnimi poškodbami.
Delna zamenjava kolena (unikompartmentalna artroplastika)
Delna zamenjava kolena je manj invazivna alternativa totalni artroplastiki, pri kateri se zamenja le poškodovani del sklepa, medtem ko zdravi deli ostanejo nedotaknjeni. Metoda je primerna za bolnike z omejeno obrabo sklepa. Prednosti vključujejo manjšo bolečino, krajšo operacijo, hitrejše okrevanje in ohranjanje naravne mehanike kolena. Rehabilitacija je krajša kot pri totalni zamenjavi, vendar je uspešnost posega odvisna od pravilne izbire kandidatov. Postopek pogosto odloži potrebo po večjih kirurških posegih v prihodnosti.
Uspešnost teh posegov je odvisna od natančne predoperativne priprave, ki vključuje oceno sklepne stabilnosti, mišične moči in splošnega zdravstvenega stanja pacienta.
Po operaciji se pogosto pojavljajo hude bolečine po operaciji kolena, ki lahko zavirajo bolnikovo zmožnost aktivnega sodelovanja v rehabilitaciji.
Za obvladovanje tega se uporabljajo kombinacije analgetikov, krioterapije in tehnik za zmanjšanje oteklin, kot je limfna drenaža.
Kljub bolečini je zgodnja mobilizacija ključna; prvi koraki s pomočjo fizioterapevta se običajno začnejo že prvi dan po posegu.
Metode za okrevanje vključujejo prilagojene fizioterapevtske programe, ki se postopno stopnjujejo.
Na začetku rehabilitacije prevladujejo pasivni gibi, ki ohranjajo gibljivost in preprečujejo adhezije v sklepu.
Kasneje sledi vključitev aktivnih vaj za krepitev mišic, zlasti kvadricepsa in zadnje stegenske mišice, ki zagotavljajo stabilnost sklepa.
Dodatno se uporablja oprema, kot so motorizirane naprave za neprekinjeno pasivno gibanje (CPM), ki pomagajo ohranjati naravni obseg gibanja.
Napredne tehnike, kot je elektrostimulacija, pospešujejo mišično obnovo, medtem ko specifične kineziterapevtske vaje pripomorejo k pravilni biomehaniki hoje.
Rezultat uspešne operacije kolena in okrevanja je sklep, ki omogoča nebolečo gibljivost, povrnitev vsakodnevnih aktivnosti in zmanjšanje tveganja za dolgotrajne zaplete.
Fizioterapija
Fizioterapija je temeljni del okrevanja po operaciji kolena. Začne se kmalu po operaciji, običajno že v bolnišnici, in se nadaljuje več tednov ali mesecev. Cilj je povrniti gibljivost, moč mišic in stabilnost sklepa. Vključuje raztezne vaje za povečanje obsega gibanja, krepilne vaje za mišice nog, ter vaje za ravnotežje in propriocepcijo. Fizioterapevt postopoma povečuje intenzivnost vaj, da bolnika pripravi na vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim ali športu.
Krioterapija
Krioterapija ali terapija s hlajenjem pomaga zmanjšati oteklino in bolečino v prvih dneh po operaciji. Uporablja se posebne obloge ali naprave, ki omogočajo kroženje hladne vode okoli kolena. Hlajenje zmanjšuje vnetje in pospešuje celjenje tkiva. Terapija se pogosto kombinira s počitkom in dvigovanjem noge, da se izboljša prekrvavitev in zmanjša tveganje za zaplete, kot je tromboza.
Uporaba medicinskih pripomočkov
Po operaciji se pogosto uporabljajo medicinski pripomočki, kot so opornice, bergle ali kolenski stabilizatorji. Ti pomagajo pri zaščiti operiranega sklepa in zagotavljajo pravilno poravnavo med okrevanjem. Bergle razbremenijo koleno med hojo, opornice pa omejujejo nepotrebne gibe, dokler sklep ni dovolj stabilen.
Hidroterapija
Hidroterapija vključuje izvajanje vaj v vodi. Voda zmanjša obremenitev kolena zaradi svoje vzgonske sile, kar omogoča izvajanje gibov z manj bolečine in stresa na sklep. Hkrati voda nudi upor, kar krepi mišice. Ta metoda je posebej primerna v zgodnjih fazah rehabilitacije, ko so kopenske vaje preveč obremenjujoče.
Elektrostimulacija mišic
Elektrostimulacija mišic (EMS) pomaga ohranjati ali krepiti mišice nog, ki so zaradi zmanjšane aktivnosti po operaciji oslabljene. Uporablja se električni tok za stimulacijo mišičnih kontrakcij, kar izboljša prekrvavitev in pospešuje celjenje. EMS je še posebej koristna za kvadriceps, ki pogosto oslabi po operacijah kolena.
Magnetna terapija pri okrevanju po operaciji kolena
Magnetna terapija se uporablja kot dopolnilna metoda pri okrevanju po operaciji kolena. Gre za uporabo magnetnih polj za pospeševanje celjenja tkiv, zmanjševanje bolečine in oteklin ter izboljšanje regeneracije. Magnetna terapija deluje na osnovi stimulacije celic in povečanja prekrvavitve na prizadetem območju, kar pomaga telesu, da hitreje odpravi vnetje in obnovi poškodovana tkiva.
Metoda je neinvazivna in neboleča. Terapija se izvaja s pomočjo posebnih naprav ali blazin, ki oddajajo nizkofrekvenčna magnetna polja. Trajanje posamezne seje se giblje od 15 do 30 minut, terapija pa se običajno izvaja večkrat tedensko. Magnetna terapija je še posebej učinkovita v kombinaciji z drugimi metodami, kot so fizioterapija in krioterapija.
Magnetna terapija Magus je narejena v Sloveniji in je v obliki blazine, ki je enostavna za uporabo doma.
Za najem blazine Magus, pokličite Tino: 040 807 327, ki vam bo blazino pripeljala na dom, vas poučila o uporabi in razložila delovanje.
Kako prehrana in življenjski slog vplivata na rehabilitacijo po operaciji kolena
Rehabilitacija po operaciji kolena ni odvisna le od fizičnih terapij in vaj, temveč tudi od prehrane in življenjskega sloga, ki bistveno vplivata na regeneracijo in dolgoročni izid zdravljenja. Prehrana z ustreznim vnosom hranil, prilagojena potrebam telesa po operaciji, in zdrav življenjski slog igrata ključno vlogo pri zmanjševanju vnetij, spodbujanju celjenja tkiv ter izboljšanju splošne funkcionalnosti sklepa.
Po operaciji je telo v stanju povečanega stresa, kar zahteva večji vnos določenih hranil. Ključnega pomena so beljakovine, ki podpirajo regeneracijo mišičnih vlaken in obnovo mehkih tkiv, kot so kite in vezi.
Raziskave kažejo, da dnevni vnos beljakovin v višini 1,2–2,0 g/kg telesne teže pomaga pri hitrejšem celjenju ran in preprečevanju mišične atrofije.
Prav tako so pomembni omega-3 maščobne kisline, ki zmanjšujejo vnetje v sklepu, ter vitamini C, D in K, ki prispevajo k tvorbi kolagena in zdravju kosti.
Neprimerna prehrana, bogata z nasičenimi maščobami in sladkorji, lahko zavira proces celjenja, saj povečuje raven sistemskih vnetij.
To je posebej pomembno za paciente, ki se soočajo s težavami, kot je boleče koleno v mirovanju, saj to pogosto nakazuje prisotnost kroničnega vnetja ali preobremenitve sklepnih struktur.
Poleg prehrane ima velik vpliv tudi življenjski slog. Telesna aktivnost, prilagojena stopnji okrevanja, pomaga zmanjševati togost sklepa in izboljšuje cirkulacijo, kar pospešuje dostavo hranil in kisika do poškodovanih tkiv.
Hkrati pa je nujno upoštevati omejitve, ki jih določi fizioterapevt, saj pretiravanje z obremenitvijo lahko povzroči dodatne poškodbe ali poslabša obstoječe stanje sklepa.
Prekomerna telesna teža je pogosto glavni dejavnik za poslabšanje rezultatov rehabilitacije.
Zmanjšanje telesne teže za 5–10 % lahko občutno zmanjša obremenitev kolenskega sklepa, kar pripomore k zmanjšanju bolečine in izboljšanju gibljivosti.
Spanje je še en ključni dejavnik uspešne rehabilitacije. Kakovosten spanec je povezan z večjo produkcijo rastnih hormonov, ki spodbujajo regeneracijo tkiv. Kronično pomanjkanje spanca pa povečuje tveganje za dolgotrajno bolečino in upočasnjuje celjenje ran.
V kombinaciji z rednimi terapijami prehrana in zdrav življenjski slog zagotavljata, da je rehabilitacija po operaciji kolena celovita, s čimer se poveča kakovost življenja in zmanjša tveganje za dolgotrajne zaplete.
Ali je mogoče preprečiti zaplete med okrevanjem po rehabilitaciji kolena
Okrevanje po rehabilitaciji kolena je ključna faza, v kateri lahko nepravilna ali neustrezna skrb za kolenski sklep vodi do zapletov, kot so kronične bolečine, zmanjšana gibljivost in ponovne poškodbe. Kljub uspešni operaciji in rehabilitaciji ostaja tveganje za težave, če bolnik ne upošteva smernic strokovnjakov ali zanemari osnovne znake težav.
Eno najpogostejših opozorilnih znamenj, ki jih bolniki poročajo, je boleče koleno pri hoji navzdol, kar pogosto nakazuje na neravnovesje mišic ali prekomerno obremenitev sklepa.
Eden ključnih dejavnikov pri preprečevanju zapletov je postopno povečevanje obremenitve na kolenski sklep.
Zgodnja pretirana aktivnost lahko povzroči poškodbe artikularnega hrustanca, kar vodi v povečano bolečino in vnetje.
Na drugi strani premajhna aktivnost poveča tveganje za adhezije v sklepni ovojnici, kar omejuje obseg gibanja. Pravilna kombinacija počitka in gibanja je zato bistvena za optimalno okrevanje.
Redna uporaba prilagojenih vaj za krepitev mišic, kot so kvadriceps femoris, zadnje stegenske mišice in mišice meč, prispeva k stabilnosti sklepa in zmanjšuje tveganje za ponovne poškodbe.
Če pacient občuti bolečino, je pomembno, da se o tem takoj posvetuje s fizioterapevtom, saj je bolečina pogosto znak nepravilnega gibanja ali neustrezne obremenitve.
Prav tako ima ključno vlogo v procesu okrevanja ohranjanje zdrave telesne teže. Vsak kilogram dodatne teže poveča obremenitev na kolenski sklep za približno 3–5 kilogramov med hojo, kar lahko vodi v prezgodnjo obrabo sklepnih površin in povečano tveganje za ponovne težave.
Za preprečevanje zapletov je pomembna tudi skrb za vnetje in bolečino. Redna uporaba krioterapije pomaga zmanjšati oteklino, medtem ko nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) olajšajo simptome in omogočajo učinkovitejše izvajanje vaj.
Dolgotrajna bolečina, kot je boleče koleno pri hoji navzdol, pa lahko nakazuje na mehanske težave, kot so težave s patelofemoralnim sklepom, in zahteva dodatno diagnostično oceno.
Z vključitvijo strokovne pomoči, spoštovanjem rehabilitacijskih smernic in zdravim življenjskim slogom je mogoče znatno zmanjšati tveganje za zaplete in doseči dolgotrajen uspeh pri okrevanju. Dovolj pozornosti na vsako fazo procesa lahko pomeni razliko med omejeno funkcionalnostjo in popolno obnovo normalne gibljivosti kolenskega sklepa.
Za preprečevanje zapletov je pomembna tudi skrb za vnetje in bolečino. Redna uporaba krioterapije pomaga zmanjšati oteklino, medtem ko nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) olajšajo simptome in omogočajo učinkovitejše izvajanje vaj.
Dolgotrajna bolečina, kot je boleče koleno pri hoji navzdol, pa lahko nakazuje na mehanske težave, kot so težave s patelofemoralnim sklepom, in zahteva dodatno diagnostično oceno. Včasih lahko pomaga tudi uporaba ortopedskih pripomočkov, kot so opornice ali blazine za kolena, ki olajšajo obremenitev sklepa in zmanjšajo bolečino med hojo.
Z vključitvijo strokovne pomoči, spoštovanjem rehabilitacijskih smernic in zdravim življenjskim slogom je mogoče znatno zmanjšati tveganje za zaplete in doseči dolgotrajen uspeh pri okrevanju.
Kdaj se lahko vrnete k športu po operaciji kolena in okrevanju
Trajanje okrevanja po rehabilitaciji kolena je odvisno od vrste operacije, bolnikove starosti, fizične pripravljenosti in njegovega sodelovanja pri rehabilitaciji. Pri večini pacientov traja celoten proces, od operacije do popolnega vračanja v vsakodnevne aktivnosti, med 6 in 12 meseci.
Kljub temu so prve tri mesece po zaključeni rehabilitaciji najpomembnejše, saj v tem obdobju pacienti utrjujejo mišično moč, izboljšujejo stabilnost sklepa in se vračajo k bolj intenzivnim aktivnostim.
Po uspešni rehabilitaciji pacient pogosto pričakuje, da je okrevanje zaključeno. Vendar je nadaljnja skrb za koleno ključna za preprečevanje zapletov, kot so kronična bolečina, zmanjšana gibljivost ali ponovne poškodbe.
Med najpogostejšimi težavami, s katerimi se pacienti soočajo, je občutek nestabilnosti ali bolečina pri specifičnih gibih, kar je lahko povezano z neenakomerno razvitimi mišičnimi skupinami okoli sklepa.
Da bi okrevanje potekalo nemoteno, je pomembno, da bolnik nadaljuje z vajami, ki jih je izvajal med rehabilitacijo.
Osredotočiti se mora na vaje za krepitev kvadricepsa, zadnje stegenske mišice in glutealnih mišic, saj te zagotavljajo stabilnost sklepa.
Poleg tega je treba posvetiti pozornost raztezanju, da se ohrani polni obseg gibanja kolena in prepreči mišična napetost.
Pomembno je tudi postopno povečevanje aktivnosti. Čeprav se pacienti pogosto želijo hitro vrniti k športnim dejavnostim, je treba upoštevati omejitve, ki jih določi fizioterapevt.
Tek in drugi visoko intenzivni športi so lahko dovoljeni šele, ko sklep doseže optimalno moč in stabilnost, kar se običajno zgodi po 6–9 mesecih.
Za uspešno okrevanje po rehabilitaciji kolena je ključno tudi ohranjanje zdravega življenjskega sloga.
Zmanjšanje telesne teže lahko znatno zmanjša pritisk na sklep, saj vsak dodaten kilogram povzroči večjo obremenitev pri hoji ali teku.
Prav tako je pomembno, da bolnik poskrbi za ustrezno prehrano, bogato z vitamini in minerali, ki podpirajo zdravje kosti in sklepov. Celoten proces okrevanja zahteva potrpežljivost in doslednost. S pravilnim pristopom in rednim spremljanjem napredka lahko pacient pričakuje, da bo dosegel trajne rezultate, povrnil funkcionalnost in se uspešno vrnil k vsakodnevnim ali športnim aktivnostim.
Ko dosežete zadnji del rehabilitacije, ko je vaše koleno skoraj popolnoma okrevalo, se zavedajte, da boste morali tudi v prihodnje vzdrževati svojo fizično aktivnost. Redno izvajanje vaj za stabilizacijo sklepa in kondicijo bo preprečilo nove težave in omogočilo dolgotrajno zdravje vašega kolena.
Prav tako je priporočljivo, da občasno obiskujete fizioterapevta, ki bo spremljal vaš napredek in pravočasno odkril morebitne težave, preden postanejo resnejši zapleti.
Rehabilitacija in okrevanje po operaciji kolena sta ključna procesa, ki močno vplivata na kakovost vašega življenja po posegu.
- Pravilno izvedena rehabilitacija,
- usmerjena fizioterapija,
- prilagojena prehrana in
- zdrav življenjski slog lahko pospešijo okrevanje in zmanjšajo tveganje za dolgotrajne zaplete.
Uspeh pa ni odvisen zgolj od strokovnjakov – vaše sodelovanje, disciplina in dosledno izvajanje vaj igrajo ključno vlogo pri doseganju popolne funkcionalnosti kolena.
Zavedanje, da lahko že majhne spremembe, kot so:
- redne vaje za moč,
- izguba odvečnih kilogramov ali
- izboljšana prehrana,
znatno pripomorejo k trajnim rezultatom, vam daje moč, da vzamete okrevanje v svoje roke. Ne pozabite: vaš trud danes bo odločal, ali bo koleno jutri stabilno, neboleče in pripravljeno na vsakodnevne ali športne izzive.
O ostalih načinih okrevanja si preberite na spletni strani Magus.si.
Bolečine v kolenu
Bolečine v kolenu so ene izmed najpogostejših bolečin v sklepih, ker je koleno zelo obremenjen sklep. Preberite kateri so VSI možni vzroki in njihovo odpravljanje.
Hude bolečine po operaciji kolena (kako si pomagati sam doma)
Hude bolečine po operaciji kolena nastanejo zaradi kirurškega posega, v tem zapisu je 7 metod, kako si pomagati sam doma in česa absolutno ne smete, če imate hude bolečine.
Magnetoterapija, ki jo uporabljate doma
Magnetoterapija je izvrstna pomoč pri zdravju vseh družinskih članov, ki jo lahko imate doma. Torej, se vam ni potrebno voziti na terapijo in zanjo plačevati, ampak jo koristit
Tina Stifter
Sem Tina, z Magus blazino sem že od razvoja naprej. Veliko vem o magnetni terapiji in še vedno se učim, največ od mojih uporabnikov in strokovnjakov magnetoterapije.
Poleg dela s strankami, me veselijo potovanja, ukvarjam se s športom, sem poročena in mami dvema fantoma.
VERODOSTOJNOST IN STROKOVNOST NAPISANEGA NA MAGUS.SI
Verodostojnost in strokovnost napisanega nam veliko pomeni, s tem se ukvarja Tina Štifter, ki vsebino na strani magus.si tudi piše. Za vso strokovno podporo pri pisanju in pri specifičnih vprašanjih uporabnikov skrbijo strokovnjaki.
Napaka ali nedoslednost na strani
V kolikor bi želeli opozoriti na napako ali nedoslednost na strani, ki ste jo opazili, prosim napišite mail: info@magus.si
O nas
Bi želeli izvedeti več o nas? Preberite si na povezavi TUKAJ
Trgovina
Se zanimate za najem ali nakup magus blazine, ki je prozivod Slovenskega podjetja? Preverite našo ponudbo s klikom na povezavo TUKAJ
Članki
Informacije o zdravju, zdravstvenih težavah ali zapletih in kako jih odpraviti. Preglejte naše zapise na povezavi TUKAJ
Kontakt
Stopite v kontakt z nami. Pišite nam na naslov info@magus.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Ali pa nas pokličite na telefon 040 807 327 (Tina Štifter). Dosegljivi smo od pon do petka med 8.00 ter 16.00 uro.
