Kaj pomeni skakalno koleno, kako do tega pride in kako si pomagati
Skakalno koleno (patelarna tendinopatija) je preobremenitvena poškodba pogačične tetive, ki se najpogosteje pojavi pri športih s skoki (odbojka, košarka). Značilna je bolečina pod pogačico, ki se poslabša pri skokih, teku ali počepih. Najbolj pomaga pametno uravnavanje obremenitve + ciljno progresivne vaje (izometrične/ekscentrične), po potrebi tudi fizioterapija in podporne terapije.
Skakalno koleno, znano tudi kot patelarni tendinitis, je vnetje tetive, ki povezuje pogačico s shin kostjo, zaradi prekomernega obremenjevanja pri športu. To stanje povzroča bolečine v sprednjem delu kolena, ki se poslabšajo pri skakanju, teku ali pri pritisku na pogačico.
POVZETEK:
- Skakalno koleno je preobremenitvena poškodba pogačične tetive z bolečino pod pogačico.
- Najpogosteje nastane zaradi ponavljajočih obremenitev (skoki, tek, počepi) in prehitrega dviga treninga.
- Počitek sam pogosto ni dovolj — pomembna je aktivna, progresivna rehabilitacija (izometrične/ekscentrične vaje, postopno nalaganje).
- Diagnostika je večinoma klinična; pogosto se uporablja UZ (in po potrebi MRI).
- Dolgoročno se veliko športnikov vrne nazaj, a del ima težave še leta — zato je smiseln zgoden, strukturiran načrt.
- Kaj pomeni skakalno koleno in kako ga prepoznamo
- Zakaj pride do skakalnega kolena in kateri so glavni dejavniki tveganja
- Kakšni so simptomi skakalnega kolena, ki jih ne smemo prezreti
- Kako zdravniki diagnosticirajo skakalno koleno
- Katere vaje za skakalno koleno pomagajo pri okrevanju
- Ali počitek res pomaga ali je pri skakalnem kolenu potrebna aktivna rehabilitacija
- Kako pri skakalnem kolenu pomagajo fizioterapija in različne manualne tehnike
- Kakšna je razlika med zdravljenjem skakalnega kolena z vajami, fizioterapijo in opornicami
- Kako lahko skakalno koleno zdravimo z magnetno terapijo
- Zakaj je pri tej metodi posebna prednost uporaba naše blazine Magus
- NAJBOLJ POGOSTA VPRAŠANJA O SKAKALNEM KOLENU:
Kaj pomeni skakalno koleno in kako ga prepoznamo
Skakalno koleno oziroma patelarni tendinopatiji je značilna preobremenitvena poškodba, ki prizadene patelarno tetivo, to je močna vezivna struktura, ki povezuje pogačico z golenico. Do težave pride, ko se v tetivi zaradi ponavljajočih se mikropoškodb začnejo kopičiti degenerativne spremembe.
Statistični podatki kažejo, da se s to diagnozo sooča približno 14–32 % vseh športnikov, ki se ukvarjajo z disciplinami s pogostimi skoki, kot sta košarka in odbojka. Klinično se skakalno koleno kaže predvsem kot lokalizirana bolečina na spodnjem polu pogačice, ki se sprva pojavlja le med aktivnostjo, ob napredovanju pa tudi v mirovanju.
Gre za stanje, ki ga pogosto uvrščamo med najpogostejše vzroke za bolečine v kolenu pri športnikih mlajših od 30 let.
Za razliko od akutne poškodbe je pri patelarni tendinopatiji prisotna kronična sprememba strukture tetive, pri čemer histološke analize kažejo na zmanjšano količino kolagena tipa I in povečano prisotnost neovaskularizacije. To vodi v zmanjšano elastičnost tetive in slabšo sposobnost prenašanja mehanskih obremenitev.
Prepoznavanje bolezni temelji na značilnem bolečinskem vzorcu ter občutljivosti ob palpaciji.
Ker lahko nezdravljena tendinopatija vodi v dolgoročne omejitve pri športni aktivnosti in celo v rupturo tetive, je zgodnje odkrivanje ključnega pomena.
Razumevanje anatomije in biomehanike kolena je zato osnova za ustrezno diagnostiko in nadaljnje zdravljenje.
Zakaj pride do skakalnega kolena in kateri so glavni dejavniki tveganja
Skakalno koleno nastane zaradi kombinacije biomehanskih, anatomsko-strukturnih in obremenitvenih dejavnikov, ki skupaj presegajo regeneracijske sposobnosti tetive.
Ključni mehanizem je ponavljajoča se obremenitev pri ekscentričnih kontrakcijah mišice quadriceps femoris, kar povzroča mikropoškodbe v patelarni tetivi.
Epidemiološke raziskave navajajo, da je tveganje za nastanek skakalnega kolena pri športnikih, ki trenirajo več kot 12 ur na teden, več kot trikrat večje kot pri rekreativcih.
Poleg obsega treninga je pomembna tudi intenzivnost skokov, saj sile, ki delujejo na tetivo med odrivom in pristankom, lahko presegajo več kot 7-kratnik telesne teže.
Na nastanek vplivajo tudi anatomske posebnosti, kot so povečana patelarna višina (patella alta), zmanjšana gibljivost zadnjih stegenskih mišic in osna odstopanja spodnjih okončin. Prav tako se tveganje poveča z neustrezno obutvijo in treningom na trdih podlagah.
Pri mladostnikih je pomemben dejavnik hitra rast, saj se mišično-tetivni aparat ne prilagodi dovolj hitro na spremembe v dolžini kosti. Zanimivo je, da raziskave kažejo na različno pogostost med spoloma – pri moških športnikih je incidenca za približno 2,5-krat večja, kar se povezuje s hormonskimi in biomehanskimi razlikami.
Ti podatki potrjujejo, da gre za večfaktorsko obolenje, kjer se prepletata obremenitev in predispozicija posameznika.
Statistični podatki kažejo, da se s skakalnim kolenom sooča približno 14–32 % vseh športnikov.
V 5-letni spremljevalni raziskavi pri športnikih s patelarno tendinopatijo po fizioterapevtskem pristopu (edukacija, upravljanje obremenitve, vadba) je 71 % udeležencev prišlo nazaj v želeni šport, medtem ko je 9 % športno udejstvovanje popolnoma opustilo. Skoraj četrtina se subjektivno ni počutila “okrevane”, kar potrjuje, da se težava lahko vleče, če se je ne lotimo sistematično.
Kakšni so simptomi skakalnega kolena, ki jih ne smemo prezreti
Simptomi, ki spremljajo skakalno koleno, se lahko razvijajo postopoma in jih je zato sprva težje prepoznati kot klinično pomembne. Najznačilnejši znak je lokalizirana bolečina na spodnjem polu pogačice, ki se ob začetku pojavlja le med športno aktivnostjo, kasneje pa lahko vztraja tudi pri vsakodnevnih opravilih.
Pri napredovali obliki se pojavi bolečina ob preprostem sedenju z upognjenim kolenom, kar je posledica trajne obremenitve tetive. Podatki kažejo, da približno 50–60 % bolnikov opisuje tudi jutranjo okorelost v predelu tetive, kar kaže na vnetno-degenerativne procese.
Klinično pomemben simptom je tudi občutljivost ob palpaciji spodnjega pola pogačice, ki je prisotna pri več kot 90 % diagnosticiranih primerov. Pri nekaterih bolnikih se pojavi tudi oteklina ali zadebelitev tetive, kar potrjuje kronično preobremenitev.
V primerih, ko simptomatika traja dlje časa, se lahko pojavijo kompenzacijski vzorci gibanja, ki povečajo tveganje za sekundarne težave, kot je gonartroza, saj spremenjena biomehanika sklepa dolgoročno vodi v obrabo hrustanca.
Ignoriranje teh zgodnjih opozorilnih znakov lahko privede do napredovanja bolezni in celo do popolne rupture tetive, kar je povezano z dolgotrajno rehabilitacijo in zmanjšanjem športne učinkovitosti. Zato je pravočasno prepoznavanje simptomov ključno za preprečevanje hujših zapletov.
Kako zdravniki diagnosticirajo skakalno koleno
Diagnoza skakalnega kolena temelji na kombinaciji kliničnega pregleda in slikovnih metod, ki omogočajo izključitev drugih poškodb kolena. Prvi korak je natančna anamneza, kjer zdravnik oceni trajanje težav, obremenitveni vzorec in intenzivnost bolečine.
Pomembno diagnostično merilo je bolečina ob palpaciji spodnjega pola pogačice, ki se pojavi pri več kot 90 % bolnikov. Med funkcionalnimi testi se uporablja t. i. single-leg decline squat, pri katerem se ob obremenitvi na poševni podlagi sproži značilna bolečina.
Za potrditev diagnoze so ključne slikovne preiskave. Ultrazvok je prva izbira, saj omogoča prikaz zadebeljene tetive, nepravilnosti v strukturi kolagena in prisotnost mikroraztrganin. Raziskave kažejo, da ima ultrazvok več kot 80-odstotno občutljivost pri odkrivanju patoloških sprememb.
Pri kompleksnejših primerih se uporablja magnetna resonanca (MRI), ki omogoča natančnejšo oceno degenerativnih sprememb in izključitev drugih poškodb, kot so meniskusne lezije.
Radiografski posnetki se redkeje uporabljajo, predvsem za izključitev patelarnih deformacij.
Kombinacija kliničnega pregleda in slikovnih metod zagotavlja visoko diagnostično natančnost, kar omogoča, da se zdravljenje začne pravočasno in da se prepreči napredovanje bolezni.
Katere vaje za skakalno koleno pomagajo pri okrevanju
Pri zdravljenju skakalnega kolena imajo vaje ključno vlogo, saj spodbujajo preoblikovanje tetive in povečujejo njeno sposobnost prenašanja obremenitev.
Najbolj raziskane so ekscentrične vaje, pri katerih mišica quadriceps femoris podaljšuje svojo dolžino med obremenitvijo.
Klinične študije potrjujejo, da redno izvajanje ekscentričnih vaj v obdobju 12 tednov izboljša stanje pri več kot 70 % bolnikov. Poleg tega se uporabljajo tudi izometrične vaje, ki dokazano zmanjšujejo bolečino, saj vplivajo na nevromodulacijo bolečinskih receptorjev in stabilizacijo tetive.
Pomembno je, da so vaje prilagojene posamezniku glede na stopnjo simptomov in funkcionalno zmogljivost. Prehitro povečanje intenzivnosti lahko namesto izboljšanja povzroči dodatne težave, med katerimi so tudi sekundarne poškodbe kolena, kot so nategi ligamentov ali obremenitvene lezije hrustanca.
Znanstveni podatki kažejo, da programi vadbe, ki vključujejo progresivno obremenitev ter kombinacijo ekscentričnih, koncentričnih in proprioceptivnih vaj, bistveno zmanjšujejo tveganje za kronične zaplete. Vaje je priporočljivo izvajati pod strokovnim nadzorom, saj pravilna tehnika in ustrezna progresija odločilno vplivata na dolgoročni uspeh rehabilitacije in zmanjšanje možnosti ponovitve težave.
Podatki kažejo, da približno 50–60 % bolnikov s skakalnim kolenom opisuje tudi jutranjo okorelost v predelu tetive, kar kaže na vnetno-degenerativne procese.
Ali počitek res pomaga ali je pri skakalnem kolenu potrebna aktivna rehabilitacija
Pri zdravljenju skakalnega kolena se pogosto postavlja vprašanje, ali je zadosten zgolj počitek ali pa je nujna aktivna rehabilitacija. Raziskave jasno kažejo, da pasivni počitek, ki traja več kot 4–6 tednov, le redko vodi do popolne odprave težav, saj ne vpliva na strukturo tetive in njeno sposobnost obremenjevanja.
Dolgotrajna neaktivnost lahko povzroči celo oslabitev mišice quadriceps femoris, zmanjšanje propriocepcije ter zmanjšano odpornost tetive na mehanske sile.
Aktivna rehabilitacija, ki vključuje progresivno obremenjevanje tetive z nadzorovanimi vajami, ima dokazano boljše rezultate. Klinične študije poročajo, da programi aktivne vadbe v obdobju 3 mesecev izboljšajo funkcionalne sposobnosti pri več kot 70 % pacientov, medtem ko je uspešnost samega počitka manjša od 30 %.
Pomembno je, da se obremenitev uvaja postopoma, kar omogoča regeneracijo kolagenskih vlaken in zmanjšanje degenerativnih sprememb. Zato velja, da je počitek koristen le v akutni fazi, ko je bolečina izrazito intenzivna, dolgoročno pa je odločilna aktivna rehabilitacija. Ta pristop omogoča povrnitev športne zmogljivosti ter hkrati zmanjšuje tveganje za ponovitev težave.
Kako pri skakalnem kolenu pomagajo fizioterapija in različne manualne tehnike
Pri zdravljenju skakalnega kolena ima fizioterapija osrednjo vlogo, saj združuje ciljno usmerjene vaje, manualne tehnike in sodobne metode, ki pospešujejo regeneracijo tkiva. Eden ključnih ciljev je zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcionalne zmogljivosti tetive.
Pri pacientih, ki se sprašujejo “boleča kolena kaj pomaga”, je fizioterapija ena najbolj dokazanih rešitev, saj združuje znanstveno podprte pristope z individualno prilagojenimi programi.
Manualne tehnike, kot so globoka frikcijska masaža, mobilizacija pogačice in tehnike sproščanja mehkih tkiv, spodbujajo prekrvavitev in izboljšajo drsnost tetive. Te metode dokazano zmanjšujejo bolečino in omogočajo boljšo regeneracijo kolagenskih vlaken.
Dodatno se uporablja tehnika “dry needling”, ki zmanjšuje napetost mišic in posredno razbremeni tetivo.
Raziskave kažejo, da kombinacija manualnih tehnik in ciljnih vaj poveča učinkovitost zdravljenja za več kot 40 % v primerjavi z vajami samostojno.
Pomemben del fizioterapije je tudi uporaba različnih fizikalnih metod, kot so ultrazvočna terapija, magnetoterapija, laser in elektrostimulacija, ki spodbujajo mikrocirkulacijo in presnovne procese v tkivu.
Te metode so še posebej učinkovite v zgodnjih fazah, ko je bolečina izrazita in otežuje izvajanje vaj. Poleg tega se fizioterapevti posvečajo tudi korekciji biomehanskih vzorcev gibanja, saj napačna tehnika skoka ali pristanka dodatno obremenjuje patelarno tetivo.
Celovit fizioterapevtski pristop ne pomeni zgolj lajšanja simptomov, temveč dolgoročno vpliva na zmanjšanje tveganja za ponovitev težave. S pravilnim vodenjem se čas rehabilitacije lahko skrajša za 20–30 %, kar je še posebej pomembno za športnike, ki želijo čim prej varno nadaljevati s treningom in tekmovanji.
Kakšna je razlika med zdravljenjem skakalnega kolena z vajami, fizioterapijo in opornicami
Zdravljenje skakalnega kolena se lahko izvaja z različnimi pristopi, med katerimi izstopajo vaje, fizioterapija in uporaba opornic. Čeprav imajo vsi ti pristopi določen učinek, je njihova učinkovitost odvisna od stopnje poškodbe in individualnih značilnosti pacienta.
Vaje so temelj rehabilitacije, saj spodbujajo regeneracijo tetive, izboljšajo mišično moč ter ponovno vzpostavijo sposobnost prenašanja obremenitev. Ekscentrične vaje so v kliničnih raziskavah pokazale izboljšanje simptomov pri več kot 70 % primerov v obdobju treh mesecev, kar jih uvršča med najbolj učinkovite metode.
Fizioterapija vključuje širši nabor tehnik – od manualnih pristopov do uporabe fizikalnih terapij, kot so ultrazvok, laser in električna stimulacija. Prednost fizioterapije je, da celostno obravnava tako lokalne spremembe v tetivi kot tudi biomehanske nepravilnosti, ki prispevajo k nastanku težave. S tem omogoča dolgoročno zmanjšanje simptomov in preprečevanje ponovitve.
Opornice oziroma patelarne trakove pa se uporablja kot podporno metodo. Ti zmanjšujejo obremenitev na spodnjem polu pogačice in lahko začasno ublažijo bolečino med aktivnostjo. Vendar raziskave kažejo, da njihova učinkovitost brez sočasnega programa vaj ali fizioterapije ne presega 30 %, zato se ne smatrajo kot primarno zdravljenje, temveč kot dopolnilo.
Ključna razlika med temi pristopi je torej v cilju: vaje in fizioterapija dolgoročno odpravljata vzrok in krepita tkivo, opornice pa zagotavljajo le kratkoročno lajšanje simptomov. Optimalni rezultati se dosežejo, ko se vse tri metode uporabljajo kombinirano, s poudarkom na vajah in aktivni rehabilitaciji.
Kako lahko skakalno koleno zdravimo z magnetno terapijo
Magnetna terapija je ena izmed sodobnih metod, ki se vse pogosteje uporablja kot dopolnilno zdravljenje pri skakalnem kolenu, saj vpliva na regeneracijo tkiva in zmanjšanje bolečine. Gre za terapijo, pri kateri se uporablja nizkofrekvenčno pulzirajoče elektromagnetno polje, ki prodira globoko v tkiva in deluje na celični ravni.
Študije so pokazale, da redna uporaba magnetne terapije poveča lokalno prekrvavitev, pospeši oksigenacijo tkiva in spodbuja sintezo kolagena tipa I, kar je ključno za obnovo tetive.
Pri pacientih s patelarno tendinopatijo je eden glavnih ciljev zmanjšanje bolečine, da se lahko nemoteno izvajajo vaje in fizioterapija. Magnetna terapija dokazano zmanjša subjektivno bolečino za povprečno 30–40 % že po nekaj tednih uporabe, kar pomembno olajša izvajanje aktivne rehabilitacije.
Poleg analgetičnega učinka deluje tudi protivnetno, saj zmanjšuje sproščanje proinflamatornih mediatorjev, kot sta IL-1β in TNF-α, ki sodelujeta pri degenerativnih procesih v tetivi.
Pomembna prednost magnetne terapije je, da je neinvazivna, neboleča in primerna za dolgotrajno uporabo, tudi večkrat na dan. Pacienti jo lahko izvajajo doma, kar povečuje terapevtsko skladnost in izboljšuje dolgoročne rezultate. Učinkovitost se poveča, če se magnetna terapija uporablja kot del celovitega programa, ki vključuje vaje in fizioterapevtske postopke.
Klinične izkušnje kažejo, da je kombinacija aktivne rehabilitacije in magnetne terapije bistveno uspešnejša kot katera koli metoda sama. Pri športnikih, ki so magnetno terapijo uporabljali vsaj 6 tednov, je bil čas povratka k športu krajši za približno 20 %, hkrati pa je bila stopnja ponovitve simptomov nižja. To potrjuje, da magnetna terapija ne deluje le simptomatsko, temveč podpira dolgoročno regeneracijo tetive in preprečuje kronično obremenitveno bolečino.
S tem se magnetna terapija uveljavlja kot pomembna dopolnitev sodobnih pristopov zdravljenja, ki pacientom omogoča hitrejšo in bolj celovito vrnitev v športne in vsakodnevne aktivnosti.
Magnetna terapija dokazano zmanjša subjektivno bolečino za povprečno 30–40 % že po nekaj tednih uporabe, kar pomembno olajša izvajanje aktivne rehabilitacije.
Zakaj je pri tej metodi posebna prednost uporaba naše blazine Magus
Pri zdravljenju skakalnega kolena je uporaba specializiranih pripomočkov lahko pomemben dodatek k osnovnim terapijam, še posebej ko gre za magnetno terapijo. Ena izmed takih naprav je blazina Magus, ki omogoča usmerjeno delovanje pulzirajočega elektromagnetnega polja neposredno na patelarno tetivo.
Klinične študije kažejo, da lokalna aplikacija povečuje prekrvavitev, pospešuje regeneracijo kolagenskih vlaken in zmanjša bolečino, kar omogoča učinkovitejše izvajanje vaj in fizioterapije.
Prednost uporabe blazine Magus je njena natančna prilagodljivost. Naprava omogoča, da se terapija osredotoči točno na območje spodnjega pola pogačice, kjer se pojavljajo degenerativne spremembe. Tako se maksimalno izkoristi terapevtski učinek, obenem pa se zmanjša tveganje za nezaželene učinke na okoliška tkiva.
Študije so pokazale, da redna uporaba vsaj 20 minut dnevno izboljša prekrvavitev in zmanjša subjektivno bolečino za približno 30–40 % v primerjavi s kontrolno skupino.
Poleg tega je blazina Magus enostavna za uporabo doma, kar povečuje skladnost pacientov s terapijo. To je ključnega pomena, saj je dolgotrajna in dosledna uporaba magnetne terapije eden od glavnih dejavnikov uspeha pri zdravljenju skakalnega kolena.
Kombinacija blazine Magus z vajami in fizioterapevtskimi tehnikami omogoča celosten pristop, ki ne le lajša simptome, ampak tudi pospešuje regeneracijo tetive in zmanjšuje možnost ponovitve težav.
V praksi to pomeni, da uporaba blazine Magus predstavlja dopolnilo, ki optimizira rezultate rehabilitacije, skrajša čas okrevanja in omogoča športnikom ter rekreativcem hitrejšo vrnitev k aktivnostim, hkrati pa zagotavlja udobje in enostavnost uporabe v domačem okolju.
Skakalno koleno je pogosta, a obvladljiva težava, če jo pravočasno prepoznamo in ustrezno zdravimo. Z dosledno aktivno rehabilitacijo, ciljanimi vajami, fizioterapijo in sodobnimi metodami, kot je magnetna terapija z uporabo blazine Magus, lahko zmanjšamo bolečino, pospešimo okrevanje in preprečimo ponovitev težav.
Pravočasno ukrepanje ne le lajša simptome, temveč omogoča vrnitev k športu in vsakodnevnim aktivnostim brez omejitev.
NAJBOLJ POGOSTA VPRAŠANJA O SKAKALNEM KOLENU:
1) Kaj je skakalno koleno?
Skakalno koleno (patelarna tendinopatija) je preobremenitvena poškodba pogačične tetive, ki povzroča bolečino na spodnjem delu pogačice, predvsem pri skokih, teku in počepih. Magus
2) Kateri so tipični simptomi skakalnega kolena?
Najpogosteje: lokalna bolečina pod pogačico, občutljivost na pritisk, poslabšanje pri obremenitvi (skoki/tek/stopnice) in včasih jutranja okorelost. Magus
3) Ali je pri skakalnem kolenu boljši počitek ali vadba?
V praksi je najbolj učinkovita kombinacija: začasno znižanje obremenitve + ciljna, progresivna vadba (npr. izometrične/ekscentrične vaje), pogosto ob podpori fizioterapije. Magus
4) Koliko časa običajno traja okrevanje?
Okrevanje je individualno, vendar se pri strukturirani vadbi pogosto načrtuje delo v ciklih (npr. več tednov progresije). Dolgoročno se je v 5-letni raziskavi 71 % športnikov vrnilo v želeni šport, kar kaže, da je z dobrim načrtom povratek realen, a ni vedno hiter. PMC
5) Kaj lahko poleg vaj še pomaga pri skakalnem kolenu?
Pogosto pomaga kombinacija: fizioterapija/manualne tehnike, prilagoditev treninga, včasih opornice/trakovi in podporne terapije (npr. magnetna terapija kot dopolnilo), predvsem za lažje obvladovanje simptomov in podporo rehabilitaciji.
Tina Štifter
Sem Tina, z Magus blazino sem že od razvoja naprej. Veliko vem o magnetni terapiji in še vedno se učim, največ od mojih uporabnikov in strokovnjakov magnetoterapije.
Poleg dela s strankami, me veselijo potovanja, ukvarjam se s športom, sem poročena in mami dvema fantoma.
Če vas zanima magnetna terapija za vas in vaše družinske člane, me pokličite: 040 807 327
VERODOSTOJNOST IN STROKOVNOST NAPISANEGA NA MAGUS.SI
Verodostojnost in strokovnost napisanega nam veliko pomeni, s tem se ukvarja Tina Štifter, ki vsebino na strani magus.si tudi piše. Za vso strokovno podporo pri pisanju in pri specifičnih vprašanjih uporabnikov skrbijo strokovnjaki.
Napaka ali nedoslednost na strani
V kolikor bi želeli opozoriti na napako ali nedoslednost na strani, ki ste jo opazili, prosim napišite mail: info@magus.si
O nas
Bi želeli izvedeti več o nas? Preberite si na povezavi TUKAJ
Trgovina
Se zanimate za najem ali nakup magus blazine, ki je prozivod Slovenskega podjetja? Preverite našo ponudbo s klikom na povezavo TUKAJ
Članki
Informacije o zdravju, zdravstvenih težavah ali zapletih in kako jih odpraviti. Preglejte naše zapise na povezavi TUKAJ
Kontakt
Stopite v kontakt z nami. Pišite nam na naslov info@magus.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Ali pa nas pokličite na telefon 040 807 327 (Tina Štifter). Dosegljivi smo od pon do petka med 8.00 ter 16.00 uro.
040 807 327