Sprednja križna vez (ACL/LCA) je ključna vez v kolenu, ki skrbi za stabilnost pri zasukih, ustavljanjih in doskokih. Po poškodbi se pogosto pojavijo nenadna bolečina, hitra oteklina (v nekaj urah), občutek “pobega” kolena in negotovost pri hoji po stopnicah ali pri spremembah smeri. Zdravljenje je lahko konservativno (rehabilitacija) ali operativno, odvisno od stopnje nestabilnosti in ciljev (šport/delo).
Vsako leto poškodbo sprednje križne vezi (LCA) doživi več kot 250.000 ljudi po vsem svetu, pri čemer športnice in športniki med aktivnimi leti tveganje povečajo kar za 300 % v primerjavi z običajno populacijo.
Ta številka je skoraj neverjetna, če pomislimo, da gre za en sam, majhen ligament v kolenu, ki pa kljub svoji velikosti nadzoruje stabilnost, gibljivost in celotno funkcionalnost sklepa. V članku bomo podrobno raziskali, kako veš, da so bolečine v kolenu zaradi sprednje križne vezi, kakšni so simptomi, kako poteka zdravljenje in katere sodobne metode pospešujejo okrevanje, da se prepreči ponovna poškodba.
POVZETEK:
- ACL je glavna “stabilizacijska” vez kolena pri zasukih, pospeševanju/zaviranju in doskokih.
- Tipično: pok, takojšnja bolečina, nato oteklina v nekaj urah in občutek nestabilnosti.
- Diagnostika temelji na kliničnih testih in pogosto MRI; pomembno je oceniti tudi meniskus.
- Zdravljenje je individualno: pri stabilnem kolenu lahko konzervativno, pri vztrajni nestabilnosti (zlasti pri športu) pogosteje operativno + rehabilitacija.
- Kaj je sprednja križna vez in kakšna je njena vloga v kolenu
- Kako pride do poškodbe sprednje križne vezi
- Kako prepoznati bolečino, ki izvira iz sprednje križne vezi
- Kakšni so najpogostejši simptomi poškodovane sprednje križne vezi
- Kako poteka zdravljenje sprednje križne vezi brez operacije
- Kdaj je operacija sprednje križne vezi nujna in kaj vključuje okrevanje po posegu
- Kako lahko fizioterapija in ciljno usmerjene vaje pomagajo pri odpravljanju bolečine v sprednji križni vezi
- Kakšna je razlika med akutno in kronično bolečino sprednje križne vezi
- Kako lahko sodobni terapevski pristopi pospešijo okrevanje po poškodbi sprednje križne vezi
- Kako preprečiti ponovno poškodbo sprednje križne vezi po okrevanju
- Kdaj se uporablja magnetna terapija po poškodbi ACL
- Najpogostejša vprašanja o sprednji križni vezi:
Kaj je sprednja križna vez in kakšna je njena vloga v kolenu
Sprednja križna vez (ligamentum cruciatum anterius – LCA) je ena izmed štirih glavnih vezi kolenskega sklepa, ki zagotavlja mehansko stabilnost in preprečuje anteriorni pomik golenice glede na stegnenico. Anatomsko se nahaja v središču kolena, kjer poteka diagonalno od notranjega dela lateralnega kondila stegnenice do sprednjega dela tibialne planote.
Njena povprečna dolžina meri 32–38 mm, debelina pa približno 10 mm, kar omogoča optimalno kombinacijo elastičnosti in trdnosti.
Funkcionalno LCA sodeluje pri nadzoru rotacijskih gibov in absorpciji sil, ki med športnimi aktivnostmi lahko dosežejo več kot 5- do 7-kratnik telesne teže. Ob poškodbi ali preobremenitvi se pojavijo značilni simptomi, med katerimi bolnik pogosto opisuje nenadno izgubo stabilnosti in občutek, da koleno “pobegne”.
Pomembno je razumeti, da LCA ni le pasivna struktura, temveč ima pomembno proprioceptivno vlogo, saj vsebuje mehanoreceptorje, ki možganom posredujejo informacije o položaju sklepa.
Ko pride do poškodbe, bolnika največkrat zanima kje boli in zakaj. Bolečina običajno izvira iz centralnega dela kolena, pogosteje medialno, zaradi mikroskopskih raztrganin, vnetnega odziva in otekanja sklepa.
Pravilno razumevanje anatomske in biomehanske vloge sprednje križne vezi je ključno za učinkovito diagnostiko in načrtovanje optimalne terapije.
Kako pride do poškodbe sprednje križne vezi
Poškodba sprednje križne vezi (LCA) je ena najpogostejših poškodb kolena, zlasti pri športnikih, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, kjer so pogosti nenadni zasuki, skoki ali hitre spremembe smeri.
Do poškodbe pride, ko se na vez prenese prevelika sila, ki preseže njeno elastično mejo, kar vodi v delno ali popolno rupturo.
Statistični podatki kažejo, da se poškodba LCA pojavi pri približno 1 od 3500 ljudi na leto, pri športnicah pa celo do 3-krat pogosteje kot pri športnikih zaradi anatomskih in hormonskih razlik.
Najpogosteje se poškodba zgodi pri športih, kot so nogomet, smučanje in košarka, kjer se koleno znajde v neugodnem položaju – ob zasuku ali nepravilnem pristanku. Ob rupturi se pogosto zasliši značilen pok (“pop”), sledi pa nenadna bolečina, oteklina in občutek nestabilnosti.
Biomehansko gledano se pri tem poškodujejo tudi druge strukture kolena, kot sta meniskus in medialni kolateralni ligament, kar dodatno poslabša stabilnost sklepa.
Z vidika preventivne medicine je pomembno poudariti, da so ključni dejavniki tveganja slaba mišična kontrola, nezadostna moč zadnjih stegenskih mišic in nepravilna tehnika gibanja. Z razumevanjem mehanizma poškodbe sprednje križne vezi lahko učinkoviteje preprečimo njen nastanek ter s tem zmanjšamo tveganje za dolgotrajne zaplete in kronično nestabilnost kolena.
Poškodba sprednje križne vezi (LCA) je ena najpogostejših poškodb kolena, zlasti pri športnikih, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, kjer so pogosti nenadni zasuki, skoki ali hitre spremembe smeri.
Kako prepoznati bolečino, ki izvira iz sprednje križne vezi
Prepoznati bolečino, ki izvira iz sprednje križne vezi (LCA), je ključno za pravočasno in natančno diagnosticiranje poškodbe kolena. Bolečina se pogosto pojavi takoj po poškodbi, ko pride do delne ali popolne rupture vezi, kar povzroči krvavitev v sklep (hemartrozo) in povečan intraartikularni tlak.
Bolnik običajno občuti nenadno, ostro bolečino v osrednjem delu kolena, ki se lahko širi tudi naprej ali navzdol, pogosto kot bolečina pod kolenom, kjer se napetost prenaša na tibialno narastišče vezi.
Intenzivnost bolečine je odvisna od stopnje poškodbe – pri mikroraztrganinah je bolečina zmerna, pri popolni rupturi pa izrazita, pogosto spremljana z občutkom “pokanja” in izgubo stabilnosti.
Značilno je, da bolečina ni stalna, temveč se stopnjuje pri gibanju, zlasti pri poskusu ekstenzije ali rotacije kolena. Vnetni odziv sproži oteklino, ki se običajno pojavi v 2–6 urah po poškodbi in dodatno omeji gibljivost.
Ker je LCA bogata z živčnimi končiči, ima pomembno vlogo tudi v propriocepciji, zato bolniki pogosto opisujejo občutek negotovosti ali “plavajočega” kolena. Pravilno prepoznavanje izvora bolečine in njene narave je temelj za uspešno zdravljenje in preprečevanje kronične nestabilnosti sklepa.
Kakšni so najpogostejši simptomi poškodovane sprednje križne vezi
Najpogostejši simptomi poškodovane sprednje križne vezi (LCA) se pojavijo takoj po poškodbi in so povezani z izgubo stabilnosti kolenskega sklepa ter sprožitvijo vnetnega odziva. Prvi in najizrazitejši znak je nenadna, ostra bolečina, ki jo pogosto spremlja občutek “pokanja” ali trganja v kolenu.
V nekaj urah sledi oteklina, ki nastane zaradi krvavitve v sklepno votlino (hemartroze), kar povzroči pritisk in zmanjšano gibljivost. Pri popolni rupturi LCA bolnik navadno ne more nadaljevati s športno dejavnostjo, saj koleno izgubi mehansko oporo.
Drugi značilen simptom je občutek nestabilnosti ali “zdrsa” kolena, predvsem pri hoji po neravnih tleh ali ob hitrih spremembah smeri. To kaže na zmanjšano funkcionalno sposobnost vezi, ki sicer preprečuje anteriorni pomik golenice glede na stegnenico.
Klinično se to potrdi s testi, kot sta Lachmanov test in anteriorni predalčni test, kjer se pri poškodovani vezi zazna povečana premakljivost tibije za več kot 3–5 milimetrov.
Zaradi izgube proprioceptivne funkcije vezi se pogosto pojavijo tudi težave z ravnotežjem in koordinacijo gibanja.
Prepoznavanje teh simptomov je bistveno, saj zgodnja diagnostika omogoča pravočasno rehabilitacijo in zmanjšuje tveganje za trajno nestabilnost ali razvoj posttravmatske artroze kolena.
Kako poteka zdravljenje sprednje križne vezi brez operacije
Zdravljenje sprednje križne vezi (LCA) brez operacije je primerno predvsem pri delnih poškodbah ali pri bolnikih z manjšimi funkcionalnimi zahtevami, kjer koleno ostane stabilno.
Glavni cilj konservativnega zdravljenja je obnovitev moči, gibljivosti in propriocepcije, pri čemer se poudarja naravna regeneracija mehkih tkiv ter kompenzacija izgubljene stabilnosti z mišičnim nadzorom.
V prvih dneh po poškodbi se uporablja pristop RICE (rest, ice, compression, elevation), ki zmanjša oteklino in bolečino ter omogoča hitrejše celjenje.
V naslednjih tednih sledi fizioterapevtska obravnava, osredotočena na postopno krepitev kvadricepsa in hamstringov, saj ti mišični sklopi bistveno vplivajo na nadomestno stabilnost kolena. Z ustreznimi vajami se izboljša tudi funkcionalna vloga preostalih kolenskih vezi, ki prevzamejo del mehanske obremenitve in pomagajo pri preprečevanju nadaljnjih poškodb.
Raziskave kažejo, da lahko pri skrbno izbranih bolnikih s pravilno izvedenim programom okrevanja funkcionalna stabilnost kolena doseže do 90 % prvotne zmogljivosti.
Poleg vadbene terapije se pogosto uporabljajo ortoze, ki mehansko podpirajo sklep in preprečujejo prekomerne pomike tibije. Ključ do uspeha pri neoperativnem zdravljenju je vztrajnost, redno izvajanje vaj in natančno spremljanje napredka pod strokovnim nadzorom fizioterapevta ali ortopeda.
Bolečina, pri poškodbi sprednje križne vezi, se pogosto pojavi takoj po poškodbi, ko pride do delne ali popolne rupture vezi, kar povzroči krvavitev v sklep in povečan pritisk.
Gre za nenadno ostro bolečino v sredini kolena, sledi oteklina sklepa in izguba stabilnosti.
Kdaj je operacija sprednje križne vezi nujna in kaj vključuje okrevanje po posegu
Operacija sprednje križne vezi (LCA) postane nujna, kadar pride do popolne rupture ali kadar konzervativno zdravljenje ne zagotavlja zadostne stabilnosti kolena. Odločitev za kirurški poseg se sprejme glede na stopnjo nestabilnosti, starost bolnika, raven telesne aktivnosti in pričakovane funkcionalne zahteve.
Kirurški postopek, imenovan rekonstrukcija LCA, ne vključuje šivanja raztrgane vezi, temveč njeno nadomestitev z avtolognim presadkom – najpogosteje iz tetive semitendinozusa, gracilisa ali patelarnega ligamenta.
Med posegom kirurg z minimalno invazivno artroskopsko tehniko odstrani poškodovano tkivo in s pomočjo votlinskega svedra pripravi kanale v stegnenici in golenici, kamor vstavi in sidra presadek.
Po operaciji sledi rehabilitacijski program, ki traja od 6 do 12 mesecev in je razdeljen v več faz: zmanjšanje otekline, obnova obsega gibanja, postopno krepitev mišic in ponovna vzpostavitev stabilnosti kolena.
Uspešnost sodobnih rekonstrukcij presega 90 %, kar pomeni, da večina bolnikov doseže skoraj popolno funkcionalno okrevanje. Ključni del procesa je dosledna fizioterapija, saj neustrezna rehabilitacija lahko vodi do ponovne poškodbe ali kronične nestabilnosti.
Celovit pristop, ki združuje kirurgijo, nadzorovano vadbo in biomehansko analizo gibanja, zagotavlja najvišjo raven dolgoročne stabilnosti in zmogljivosti kolenskega sklepa.
Kako lahko fizioterapija in ciljno usmerjene vaje pomagajo pri odpravljanju bolečine v sprednji križni vezi
Fizioterapija ima ključno vlogo pri odpravljanju bolečine in ponovni vzpostavitvi funkcionalnosti po poškodbi sprednje križne vezi (LCA). Po začetnem obdobju mirovanja, ko se zmanjša oteklina in vnetje, sledi faza ciljno usmerjenih vaj, katerih namen je postopna obnova mišične moči, stabilnosti ter nevromišične kontrole.
Vaje se izvajajo po načelu progresivne obremenitve, kar pomeni, da se intenzivnost in kompleksnost povečujeta glede na sposobnost bolnika in fazo celjenja.
Eden izmed pogostih simptomov v zgodnji fazi rehabilitacije je bolečina za kolenom, ki nastane zaradi preobremenitve zadnjih stegenskih mišic ali prehitrega napredovanja vadbe. V takšnih primerih fizioterapevt prilagodi program, da se razbremeni prizadeto področje in ponovno vzpostavi pravilna biomehanika gibanja.
Pomemben del terapije predstavljajo vaje za propriocepcijo, saj LCA vsebuje živčne receptorje, odgovorne za zaznavanje položaja kolena v prostoru.
Uporaba sodobnih terapevtskih pristopov, kot so elektrostimulacija mišic, manualna terapija in vadba v zaprti kinetični verigi, dokazano pospešuje regeneracijo tkiv in zmanjšuje tveganje za ponovno poškodbo.
Pravilno izvedena fizioterapija omogoča, da bolnik v 6 do 9 mesecih doseže popolno funkcionalno stabilnost ter se brez bolečin in strahu vrne k vsakodnevnim aktivnostim ali športu.
Kakšna je razlika med akutno in kronično bolečino sprednje križne vezi
Akutna in kronična bolečina sprednje križne vezi (LCA) se med seboj bistveno razlikujeta po vzrokih, intenzivnosti in trajanju, kar je ključnega pomena za pravilno diagnostiko in zdravljenje. Akutna bolečina nastane neposredno po poškodbi, pogosto ob delni ali popolni rupturi vezi, in je posledica mikroraztrganin, vnetnega odziva in krvavitve v sklep.
Ta bolečina je običajno ostrega, intenzivnega značaja, omejuje gibljivost kolena in je pogosto spremljana z oteklino, občutkom nestabilnosti ter zmanjšano sposobnostjo obremenitve prizadetega uda.
Pri akutni fazi je glavni cilj lajšanje bolečine, zmanjšanje vnetja in zaščita sklepa pred nadaljnjimi poškodbami, običajno z uporabo RICE metode, analgetikov in začetnih fizioterapijskih postopkov.
Kronična bolečina pa se razvije, kadar akutna poškodba ni bila ustrezno zdravljena, ali ko pride do ponavljajočih se mikro poškodb vezi, nestabilnosti kolena ali zapletov, kot je posttravmatska artroza.
Ta bolečina je pogosto tvegana, difuzna in manj intenzivna kot akutna, vendar traja dlje časa, kar vpliva na vsakodnevno funkcionalnost in kakovost življenja. Bolniki jo opisujejo kot stalno nelagodje, občutek “plavajočega kolena” ali oteženo gibljivost, kar otežuje športne in vsakodnevne aktivnosti.
Razumevanje razlike med akutno in kronično bolečino omogoča ciljno usmerjene terapevtske ukrepe. Medtem ko akutno bolečino obravnavajo z odmori, ledom, kompresijo in postopnim gibanjem, kronično bolečino zahteva celovit pristop, ki vključuje fizioterapijo, krepitev mišic, korekcijo gibanja in v nekaterih primerih operativne posege.
Pravilna diagnostika, razumevanje biomehanskih vzrokov in pravočasna rehabilitacija bistveno zmanjšujejo tveganje za dolgotrajne težave in omogočajo vrnitev k normalnim obremenitvam.
Kako lahko sodobni terapevski pristopi pospešijo okrevanje po poškodbi sprednje križne vezi
Sodobni terapevtski pristopi lahko bistveno pospešijo okrevanje po poškodbi sprednje križne vezi (LCA), saj združujejo napredne fizioterapevtske metode, biomehansko analizo gibanja in individualno prilagojen rehabilitacijski program.
Po poškodbi ali operaciji LCA je cilj terapije postopna obnova mišične moči, stabilnosti kolena in propriocepcije, kar omogoča varno obremenjevanje sklepa in preprečevanje ponovne poškodbe.
Med ključnimi sodobnimi metodami je uporaba elektrostimulacije mišic, ki poveča aktivacijo kvadricepsa in hamstringov, ter vadba v zaprti kinetični verigi, ki posnema naravne vzorce gibanja in zmanjšuje obremenitev na novo rekonstruirano ali poškodovano vez.
Napredna fizioterapija vključuje tudi manualno terapijo, mobilizacijo mehkih tkiv in uporabo naprednih stabilizacijskih pripomočkov, ki pripomorejo k hitrejši regeneraciji.
Posebno vlogo ima individualno prilagojen program vaj, ki se stopnjuje glede na fazo celjenja in funkcionalno sposobnost bolnika, s čimer se zmanjšuje tveganje za preobremenitev ali kronično nestabilnost kolena.
Sodobni pristopi prav tako vključujejo analizo gibanja z video in senzorji, kar omogoča natančno spremljanje napredka in prilagoditev terapije, da se optimizira obremenitev kolenskega sklepa.
Raziskave kažejo, da lahko bolniki, ki sledijo takšnemu celostnemu programu, dosežejo funkcionalno stabilnost kolena do 90–95 % prvotne zmogljivosti in se varno vrnejo k športnim ali vsakodnevnim aktivnostim.
Kombinacija tehnologije, ciljno usmerjene vadbe in strokovnega nadzora predstavlja najbolj učinkovit način, da okrevanje po poškodbi sprednje križne vezi poteka hitro, varno in trajno.
Fizioterapija ima ključno vlogo pri odpravljanju bolečine in ponovni vzpostavitvi funkcionalnosti po poškodbi sprednje križne vezi, ki vključuje tudi magnetno terapijo, ki deluje protivnetno in protibolečinsko.
Magnetna terapija pospeši celjenje križne vezi.
Kako preprečiti ponovno poškodbo sprednje križne vezi po okrevanju
Preprečevanje ponovne poškodbe sprednje križne vezi (LCA) po okrevanju je ključnega pomena za ohranjanje stabilnosti kolena in dolgoročne funkcionalnosti sklepa. Tveganje za ponovni incident je največje v prvih 12–18 mesecih po poškodbi ali operaciji, ko se mišična moč in nevromišični nadzor še vzpostavljata.
Glavni dejavniki tveganja vključujejo neustrezno rehabilitacijo, prehitro vračanje k športnim aktivnostim, slab nadzor kolena pri rotacijah ter disbalans med kvadricepsom in zadnjimi stegenskimi mišicami.
Preventiva temelji na kombinaciji krepitve mišic, vadbe za propriocepcijo in biomehanske korekcije gibanja. Krepitev kvadricepsa, hamstringov in mišic zadnjega dela kolka omogoča, da te mišice prevzamejo del obremenitve in zmanjšajo tveganje za prekomeren stres na LCA.
Vaje za propriocepcijo izboljšajo ravnotežje, koordinacijo in odzivnost kolena pri nenadnih spremembah smeri ali pristankih, kar je pogosto ključni moment pri športih z visoko dinamiko.
Priporočljivo je postopno vračanje k aktivnostim, pri čemer se najprej izvajajo nadzorovane vaje z nizkim tveganjem, kasneje pa funkcionalne in specifične športne vaje. Uporaba ortoz ali podpornih pripomočkov v začetni fazi lahko dodatno zmanjša tveganje za ponovni pojav poškodb.
Redno spremljanje napredka s strani fizioterapevta ali športnega strokovnjaka zagotavlja, da se prepreči preobremenitev sklepa in omogoča trajno stabilnost kolena, kar bistveno zmanjšuje verjetnost ponovne rupture sprednje križne vezi.
Kdaj se uporablja magnetna terapija po poškodbi ACL
Uporablja se predvsem v zgodnjih fazah rehabilitacije, torej:
- po operaciji rekonstrukcije križne vezi (že po nekaj dneh),
- ali pri konzervativnem zdravljenju (če se vezi ne operira),
- z namenom pospešitve celjenja in zmanjšanja vnetja.
Običajno se jo vključuje v prvih 4–6 tednih po poškodbi ali operaciji, pogosto v kombinaciji z:
- limfno drenažo,
- krioterapijo,
- električno stimulacijo,
- ter seveda z vadbo (ko to stanje dopušča).
Kako deluje magnetna terapija
Magnetna terapija uporablja nizkofrekvenčno elektromagnetno polje, ki:
- 📈 pospeši mikrocirkulacijo (pretok krvi in limfe v tkivu),
- 💧 zmanjša oteklino in vnetje,
- ⚡ spodbuja regeneracijo tkiv – celjenje vezi, hrustanca in kosti,
- 🧠 lajša bolečino z vplivom na živčne receptorje,
- 🦵 izboljša gibljivost kolena, saj pomaga pri zmanjšanju napetosti in zategnjenosti tkiva.
To se doseže z uporabo magnetnih blazin ali lokalnih aplikatorjev, ki se namestijo okoli kolena. Terapija je neboleča in traja 15–30 minut.
Kaj pravi znanost
Raziskave kažejo:
- Magnetoterapija lahko pomaga pri zmanjšanju bolečine in edema po operaciji ACL.
- Največ koristi ima kot dopolnilo fizioterapevtski vadbi, ne kot samostojno zdravljenje.
Najpogostejša vprašanja o sprednji križni vezi:
1. Kaj je sprednja križna vez (ACL) in zakaj je pomembna?
Sprednja križna vez (ACL) stabilizira koleno pri zasukih, zaviranju in doskokih. Njena poškodba pogosto povzroči nestabilnost kolena, zlasti pri športnih aktivnostih v Sloveniji, kot so nogomet, smučanje in košarka.
2. Kako prepoznam, da bolečina v kolenu izvira iz ACL?
Za ACL je značilna bolečina po nenadnem zasuku, skupaj z oteklino in občutkom “pobega” kolena. V Ljubljani se ljudje pogosto obrnejo na strokovno pomoč, ko koleno postane nestabilno pri hoji ali stopnicah.
3. Ali je zdravljenje ACL možno brez operacije?
Da, pri stabilnem kolenu in manj zahtevnih aktivnostih je zdravljenje brez operacije pogosto uspešno. V Sloveniji to običajno vključuje ciljno usmerjeno fizioterapijo in vaje za moč ter stabilnost.
4. Kdaj je operacija ACL potrebna in kako dolgo traja okrevanje?
Operacija je potrebna ob ponavljajoči se nestabilnosti ali želji po vrnitvi v zahtevne športe. Okrevanje v Sloveniji traja več mesecev in zahteva strukturirano fizioterapijo.
5. Kako fizioterapija pomaga pri okrevanju po poškodbi ACL?
Fizioterapija zmanjšuje bolečino, izboljšuje stabilnost in preprečuje ponovne poškodbe. V Ljubljani se uporabljajo sodobni pristopi, kot so individualne vaje in po potrebi magnetna terapija.
Tina Štifter
Sem Tina, z Magus blazino sem že od razvoja naprej. Veliko vem o magnetni terapiji in še vedno se učim, največ od mojih uporabnikov in strokovnjakov magnetoterapije.
Poleg dela s strankami, me veselijo potovanja, ukvarjam se s športom, sem poročena in mami dvema fantoma.
Če vas zanima magnetna terapija za vas in vaše družinske člane, me pokličite: 040 807 327
VERODOSTOJNOST IN STROKOVNOST NAPISANEGA NA MAGUS.SI
Verodostojnost in strokovnost napisanega nam veliko pomeni, s tem se ukvarja Tina Štifter, ki vsebino na strani magus.si tudi piše. Za vso strokovno podporo pri pisanju in pri specifičnih vprašanjih uporabnikov skrbijo strokovnjaki.
Napaka ali nedoslednost na strani
V kolikor bi želeli opozoriti na napako ali nedoslednost na strani, ki ste jo opazili, prosim napišite mail: info@magus.si
O nas
Bi želeli izvedeti več o nas? Preberite si na povezavi TUKAJ
Trgovina
Se zanimate za najem ali nakup magus blazine, ki je prozivod Slovenskega podjetja? Preverite našo ponudbo s klikom na povezavo TUKAJ
Članki
Informacije o zdravju, zdravstvenih težavah ali zapletih in kako jih odpraviti. Preglejte naše zapise na povezavi TUKAJ
Kontakt
Stopite v kontakt z nami. Pišite nam na naslov info@magus.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Ali pa nas pokličite na telefon 040 807 327 (Tina Štifter). Dosegljivi smo od pon do petka med 8.00 ter 16.00 uro.
040 807 327