Vaje za koleno pri obrabi hrustanca so namenjene krepitvi mišic okoli sklepa, izboljšanju gibljivosti in zmanjšanju obremenitve kolenskega hrustanca. Najbolj učinkovite so nežne vaje za stegenske in zadnjične mišice, raztezanje ter kontrolirani gibi brez bolečine, ki pomagajo ohranjati stabilnost in funkcionalnost kolena.
Poglejte video in izvajajte najbolj primerne vaje za koleno pri obrabi hrustanca.
Če bi vam kdo rekel, da lahko ciljano izbrane vaje zmanjšajo pritisk na kolenski hrustanec za kar 60 %, bi verjetno pomislili, da gre za pretiravanje. A sodobne klinične analize dejansko potrjujejo, da pravilno aktivirane mišične skupine prevzamejo tolikšen delež mehanske obremenitve, ki bi sicer neposredno delovala na poškodovan sklep.
Prav v tem se skriva moč strokovno zasnovane vadbe: z natančno usmerjenimi gibi lahko vplivamo na regeneracijske procese, izboljšamo sklepno stabilnost in zmanjšamo bolečino, ne glede na stopnjo obrabe. Koleno je kompleksna biomehanska struktura, ki odlično reagira na gib, če je ta izveden premišljeno in postopno.
Zato je razumevanje posamezne vaje ključno, saj vsak gib ustvari drugačen terapevtski učinek. V nadaljevanju boste spoznali natančno izbrane vaje, prilagojene izboljšanju funkcionalnosti in zaščiti hrustanca, hkrati pa dovolj enostavne, da jih lahko izvaja vsak – doma, brez opreme in z izjemno učinkovitostjo.
Povzetek vsebine:
- Vaje ciljajo nežno krepitev in gibljivost – program vključuje počasne iztege kolena, dvige noge, izometrične vaje in druge nežne gibe za zmanjšanje pritiska na kolenski sklep.
- Namen vaj je izboljšati stabilnost in zmanjšati bolečino, s čimer se poveča funkcionalnost kolena kljub obrabi hrustanca.
- Najbolj priporočene vaje vključujejo izteg kolena, dvig iztegnjene noge, drsenje pete, izometrično napenjanje in rahle počepne gibe.
- Raztezne vaje izboljšajo gibljivost in zmanjšujejo napetost, na primer raztezanje zadnjih stegenskih in mečnih mišic ter kroženje z gležnjem.
- Redna izvedba vaj pripomore k boljši funkcionalnosti sklepa, saj krepijo mišice in pomagajo zaščititi obstoječi hrustanec pred dodatno obremenitvijo.
- Zakaj so vaje za koleno pri obrabi hrustanca tako pomembne in komu koristijo
- Vaja 1: Izteg kolena v sedečem položaju – krepitev sprednje stegenske mišice
- Vaja 2: Dvig iztegnjene noge v ležečem položaju – stabilizacija kolenskega sklepa
- Vaja 3: Drsenje pete po podlagi – izboljšanje gibljivosti kolena
- Vaja 4: Izometrično napenjanje stegenskih mišic – varna vaja brez obremenitve sklepa
- Vaja 5: Rahli počepi ob steni – nadzorovana krepitev kolenskih vezi in hrustanca
- Vaja 6: Raztezanje zadnjih stegenskih mišic – zmanjševanje pritiska na koleno
- Vaja 7: Vadba ravnotežja na eni nogi – krepitev stabilizatorjev kolena
- Vaja 8: Raztezanje mečnih mišic – sprostitev napetosti in izboljšanje krvnega obtoka
- Vaja 9: Kroženje z gležnjem – spodbujanje prekrvavitve in regeneracije v spodnjem delu noge
- PRIMERJAVA VAJ ZA KOLENO PRI OBRABI HRUSTANCA
- Zakaj je magnetna terapija z blazino Magus naravna pomoč pri odpravljanju bolečine v kolenu
- Najbolj pogosta vprašanja o vajah za koleno pri obrabi hrustanca
Zakaj so vaje za koleno pri obrabi hrustanca tako pomembne in komu koristijo
Pri obrabi hrustanca kolenskega sklepa postane ohranjanje funkcionalne stabilnosti izredno pomembno, saj degenerativni procesi postopoma zmanjšujejo sposobnost hrustanca, da enakomerno razporeja obremenitve. Zato imajo vaje za koleno ključno vlogo pri upočasnjevanju napredovanja degeneracije, saj krepijo mišične skupine, ki zagotavljajo dinamično podporo sklepu.
Pri tem so ključne predvsem kvadricepsi, hamstringi in glutealne mišice, ki s svojo biomehansko sinergijo zmanjšujejo neposredni pritisk na poškodovani hrustanec. Raziskave kažejo, da lahko pravilno izveden vadbeni program zmanjša bolečino tudi za 30–40 %, hkrati pa poveča funkcionalno gibljivost sklepa za več kot 20 %, kar bistveno izboljša kakovost življenja.
Pri bolnikih, ki redno izvajajo ciljno usmerjene krepilne in raztezne protokole, se pogosto pokaže izboljšana propriocepcija, kar pomeni boljšo zaznavo položaja sklepa v prostoru in posledično manjše tveganje za mikrotravme.
Pomembno je tudi dejstvo, da mišično ravnovesje neposredno vpliva na osni potek spodnje okončine, kar zmanjšuje strižne sile, ki dodatno obrabljajo hrustanec.
Pravilna vadba pomaga uravnavati tudi sinovialno tekočino, ki je ključna za prehrano hrustanca in zmanjševanje trenja.
Redna in strokovno zasnovana vadba tako koristi širokemu spektru posameznikov, od starejših z napredovano artrozo do mlajših aktivnih oseb s prvimi znaki obrabe, saj omogoča naravno podporo poškodovanemu sklepu brez nepotrebnih preobremenitev.
Redne vaje za koleno dokazano zmanjšajo bolečino in izboljšajo funkcionalnost sklepa za več kot 30 % v treh mesecih doslednega izvajanja.
Vaja 1: Izteg kolena v sedečem položaju – krepitev sprednje stegenske mišice
Izteg kolena v sedečem položaju predstavlja eno najosnovnejših terapevtskih vaj za krepitev m. quadriceps femoris, ki je ključni dinamični stabilizator kolenskega sklepa.
Pri tej vaji se aktivira predvsem vastus medialis obliquus (VMO), ki s svojim specifičnim potekom vlaknenja bistveno vpliva na uravnavanje položaja pogačice ter zmanjševanje patelofemoralnega pritiska.
Študije kažejo, da lahko redna aktivacija te mišične skupine poveča izometrično moč za več kot 15 % v obdobju šestih tednov, kar pomembno prispeva k razbremenitvi obrabljenega hrustanca. Izteg v sedečem položaju je primeren tudi za posameznike z zmanjšano toleranco do obremenitev, saj omogoča natančno doziranje upora, ki ga je mogoče prilagajati s preprostim podaljševanjem vzvoda spodnjega dela noge.
Poleg tega kontrolirano gibanje v eni ravnini zmanjšuje strižne sile, kar je klinično pomembno pri osebah, pri katerih je prisotna povečana občutljivost kolenskega sklepa. Gibanje pri tej vaji spodbuja tudi izboljšanje nevromuskularne koordinacije, saj telo postopno ponovno vzpostavlja optimalen vzorec aktivacije kvadricepsa.
Zaradi svoje preproste izvedbe in dokazano učinkovitih biomehanskih učinkov ta vaja predstavlja temelj večine rehabilitacijskih protokolov pri obrabi hrustanca.
Vaja 2: Dvig iztegnjene noge v ležečem položaju – stabilizacija kolenskega sklepa
Dvig iztegnjene noge v ležečem položaju je ključna vaja za krepitev m. quadriceps femoris in globljih stabilizatorjev kolenskega sklepa, pri čemer se posebej aktivirata m. rectus femoris in m. iliopsoas, ki pomembno vplivata na nadzor nad osno poravnavo spodnje okončine.
Ta vaja omogoča ciljno aktivacijo mišic brez neposredne aksialne obremenitve na kolenski sklep, kar je idealno pri obrabi hrustanca in povečani občutljivosti sklepa. Študije kažejo, da lahko redno izvajanje dviga iztegnjene noge poveča mišično moč kvadricepsa za približno 15–20 % v obdobju šestih do osmih tednov, kar bistveno zmanjša mehanski stres na sklepni površini.
Poleg tega nadzorovano dvigovanje in spuščanje noge izboljšuje nevromuskularno koordinacijo med kolkom in kolenom, kar vodi v bolj stabilen vzorec hoje in manj kompenzacijskih gibov. Vključitev trebušnih mišic pri tej vaji dodatno stabilizira lumbopelvični kompleks, kar omogoča boljši prenos sil skozi celotno spodnjo kinetično verigo.
Pomembno je, da se gib izvaja počasi in z nadzorom, saj s tem zmanjšamo tveganje za preobremenitev fleksorjev kolka ter omogočimo optimalno aktivacijo kvadricepsa.
Zaradi svoje preprostosti, visoke učinkovitosti in možnosti natančnega doziranja predstavlja ta vaja temelj rehabilitacijskih programov pri obrabi hrustanca kolena.
Vaja 3: Drsenje pete po podlagi – izboljšanje gibljivosti kolena
Drsenje pete po podlagi je ena najpomembnejših vaj za postopno izboljševanje gibljivosti kolenskega sklepa, saj omogoča nadzorovano fleksijo brez prekomerne aksialne obremenitve.
Ta tehnika je še posebej koristna pri posameznikih z omejeno sklepno elastičnostjo, ki pogosto nastane zaradi degenerativnih sprememb sinovialnih struktur in zmanjšane hidracije hrustanca.
Ker spada med nežne krepilne vaje za kolena, hkrati pa ohranja nizek mehanski stres, predstavlja idealen prehod med pasivnimi in aktivnimi oblikami terapije. Med drsenjem pete se postopno aktivirajo hamstringi, kar omogoča boljši nadzor nad fazo upogiba, obenem pa se izboljšuje tudi drsnost mehkih tkiv okoli sklepa.
Klinični podatki potrjujejo, da lahko redno izvajanje te vaje poveča amplitudo fleksije za približno 10–15 % v štirih tednih, kar bistveno pripomore k zmanjšanju občutka togosti. Pomemben vidik te vaje je tudi vpliv na sinovialno cirkulacijo, saj ponavljajoče se upogibanje in iztegovanje deluje kot naravna črpalka, ki spodbuja prehranjevanje hrustanca in zmanjšuje vnetne mediatorje.
Drsenje pete je primerno tako za začetnike kot za naprednejše, ker omogoča popolno prilagoditev hitrosti in obsega gibanja glede na trenutne sposobnosti posameznika, s čimer ostaja varna in hkrati izredno učinkovita metoda za obnovo funkcionalne gibljivosti.
Raziskave kažejo, da lahko pravilno izveden vadbeni program zmanjša bolečino tudi za 30–40 %, hkrati pa poveča funkcionalno gibljivost sklepa za več kot 20 %, kar bistveno izboljša kakovost življenja.
Vaja 4: Izometrično napenjanje stegenskih mišic – varna vaja brez obremenitve sklepa
Izometrično napenjanje stegenskih mišic je izredno pomembna terapevtska tehnika, saj omogoča aktivacijo kvadricepsa brez premikanja kolenskega sklepa, kar je ključno pri zmanjšani toleranci na obremenitve ali izraziti sklepni občutljivosti.
Pri tej vaji se ciljno aktivira predvsem m. vastus medialis obliquus, ki je zaradi svoje medialne orientacije vlaknenja ključen za stabilizacijo pogačice in zmanjševanje patelofemoralnega pritiska. Izometrične kontrakcije dokazano povečajo mišično moč za približno 10 % že po treh tednih redne vadbe, kar predstavlja pomembno prednost pri rehabilitaciji obrabljenega hrustanca.
Ker med izvedbo ni prisotnih translacijskih sil in nižje so tudi strižne obremenitve, ta vaja omogoča varno krepitev tudi v akutnejših fazah bolečine. Poleg tega izometrično napenjanje izboljšuje nevromuskularno povezljivost, saj centralni živčni sistem ponovno vzpostavlja optimalen vzorec aktivacije kvadricepsa, kar vodi v večjo stabilnost pri vsakodnevnih obremenitvah.
Pomembno je poudariti, da se s ponavljajočim zadrževanjem napetosti poveča tudi lokalna prekrvavitev, kar podpira metabolizem mišičnih vlaken ter izboljšuje oskrbo sklepnih struktur. Zaradi preprostosti, nadzorovane izvedbe in klinično dokazanega vpliva na stabilizacijo kolena ta vaja ostaja temelj podporne terapije pri obrabi hrustanca.
Vaja 5: Rahli počepi ob steni – nadzorovana krepitev kolenskih vezi in hrustanca
Rahli počepi ob steni predstavljajo varno in nadzorovano obliko krepitve mišičnih skupin, ki neposredno vplivajo na stabilnost kolenskega sklepa, zato sodijo med najkoristnejše vaje za boleče koleno. Pri tej izvedbi se hrbet naslanja na ravno površino, kar omogoča enakomerno porazdelitev obremenitev in zmanjšuje aksialni pritisk na obrabljen hrustanec.
Aktivirajo se predvsem m. quadriceps femoris, glutealne mišice ter delno m. soleus, kar ustvari sinergijski učinek pri stabilizaciji osnega poteka spodnje okončine. Klinične raziskave kažejo, da lahko nadzorovani statično-dinamični počepi izboljšajo mišično moč kvadricepsa za približno 12–18 % v obdobju osmih tednov, kar bistveno zmanjša mehanske preobremenitve na patelofemoralnem sklepu.
Pri pravilni izvedbi je obseg gibanja omejen, kar zmanjšuje strižne sile, ki bi sicer dodatno obremenile hrustanec v najglobljih fazah počepa. Posebno prednost predstavlja tudi aktivacija proprioceptivnih receptorjev, saj počasno spuščanje in dvigovanje ob steni omogočata natančno zaznavanje položaja kolena v prostoru.
S tem se izboljšuje motorični nadzor, ki je ključnega pomena pri preprečevanju kompenzacijskih gibov.
Zaradi svoje učinkovitosti, visoke stopnje varnosti in možnosti popolne prilagoditve posameznikovim zmogljivostim ostaja ta vaja nepogrešljiv del terapevtskih programov pri obrabi hrustanca.
Vaja 6: Raztezanje zadnjih stegenskih mišic – zmanjševanje pritiska na koleno
Raztezanje zadnjih stegenskih mišic je ključen element razbremenitve kolenskega sklepa, saj prekomerna napetost m. biceps femoris, m. semitendinosus in m. semimembranosus pogosto povečuje posteriorni vlečni moment ter posledično mehanski stres na sklepni površini.
Zmanjšana elastičnost teh mišic lahko omeji obseg ekstenzije, kar spremeni biomehaniko hoje in povzroči dodatno obremenitev obrabljenega hrustanca. Redno raztezanje dokazano poveča fleksibilnost za približno 15–20 % v šestih tednih, kar pomembno pripomore k zmanjševanju občutka napetosti ter izboljšanju splošnega funkcionalnega vzorca gibanja.
Pri tej vaji je bistveno, da se razteg izvaja počasi, brez sunkovitih gibov, saj se s tem omogoča optimalna dolžinsko-napetostna prilagoditev mišičnih vlaken ter preprečuje nenadna preobremenitev tetivnih struktur.
Poudariti je treba tudi vpliv raztezanja na mikrocirkulacijo, saj se s postopnim podaljševanjem mehkih tkiv izboljšuje lokalni pretok krvi, kar pospešuje regeneracijo in zmanjšuje vnetne mediatorje.
Ob tem se aktivno sproščajo tudi miofascialne napetosti, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost gibanja kolena. Ker je vaja enostavna za izvedbo in jo je mogoče natančno prilagoditi stopnji togosti posameznika, predstavlja nepogrešljiv del programov, usmerjenih v zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcionalne gibljivosti pri obrabi hrustanca.
Dokazano je, da celostni pristop pospeši obnovo funkcionalne gibljivosti kolena za več kot 30 % v osmih tednih.
Vaja 7: Vadba ravnotežja na eni nogi – krepitev stabilizatorjev kolena
Vadba ravnotežja na eni nogi je ena najpomembnejših metod za izboljšanje nevromuskularne kontrole, saj neposredno aktivira globoke stabilizatorje kolenskega sklepa, vključno z m. gluteus medius, m. popliteus in strukturami lateralnega stabilizacijskega sistema.
Zaradi svoje učinkovitosti se pogosto vključuje tudi med vaje za koleno po operaciji, saj omogoča varno krepitev brez pretiranih aksialnih obremenitev. Znanstveni izsledki kažejo, da lahko redna vadba enonožne stabilizacije izboljša proprioceptivne sposobnosti za približno 20–25 % v obdobju osmih tednov, kar bistveno zmanjša tveganje za ponovne mikrotravme in preobremenitvene bolečine.
Med izvajanjem te vaje se aktivirajo receptorji v ligamentih, tetivah in sklepni kapsuli, kar omogoča natančnejše zaznavanje položaja kolena v prostoru in boljši nadzor nad gibanjem. Pomembno je tudi dejstvo, da krepitev stabilizatorjev izboljšuje osni nadzor kolka in kolena, kar zmanjša valgusne sile, ki pogosto pospešujejo obrabo hrustanca.
Nadzorovana enonožna stoja prav tako pomembno vpliva na ravnotežni sistem, saj spodbuja prilagajanje vestibularnih in somatosenzoričnih mehanizmov. Zaradi svoje prilagodljivosti, varnosti in visoke klinične vrednosti predstavlja ta vaja nepogrešljiv del rehabilitacijskih programov, saj učinkovito podpira ponovno vzpostavitev stabilnosti in normalne funkcionalne hoje pri posameznikih z obrabo hrustanca.
Vaja 8: Raztezanje mečnih mišic – sprostitev napetosti in izboljšanje krvnega obtoka
Raztezanje mečnih mišic ima pomemben vpliv na biomehaniko spodnje okončine, saj prekomerna napetost m. gastrocnemius in m. soleus pogosto omejuje dorzalno fleksijo gležnja, kar posredno poveča anteriorni pritisk na kolenski sklep. Ko je gibljivost v gležnju zmanjšana, telo med hojo kompenzira z večjo fleksijo kolena, kar poveča mehanski stres na obrabljenem hrustancu.
Redno raztezanje mečnih mišic lahko izboljša obseg dorzalne fleksije za približno 12–18 % v obdobju šestih tednov, kar klinično dokazano zmanjšuje prekomerne sile, ki delujejo na koleno med obremenitvami.
Med izvajanjem raztezanja se podaljšujejo tako mišična vlakna kot tudi elastične komponente tetivno-fascialnega sistema, kar vodi v bolj optimalno dolžinsko-napetostno razmerje.
Povečana elastičnost teh struktur izboljšuje kinematično verigo, saj omogoča bolj tekoč prenos sil skozi stopalo, gleženj in koleno.
Obenem se s postopnim raztegovanjem izboljšuje lokalna prekrvavitev, kar pospešuje odstranjevanje metabolitov in zmanjšuje periferno mišično utrujenost, ki lahko dodatno obremenjuje kolenski sklep. Pomembno je tudi, da raztezanje vpliva na sproščanje miofascialnih napetosti, kar lahko zmanjša občutek togosti v celotni zadnji kinetični verigi.
Zaradi svoje enostavne izvedbe, visoke učinkovitosti in možnosti natančne prilagoditve intenzivnosti ta vaja ostaja pomemben del terapevtskih protokolov pri obvladovanju simptomov obrabe hrustanca.
Vaja 9: Kroženje z gležnjem – spodbujanje prekrvavitve in regeneracije v spodnjem delu noge
Kroženje z gležnjem je preprosta, a izjemno učinkovita vaja za spodbujanje prekrvavitve in funkcionalne mobilnosti spodnjega dela noge, kar posredno zmanjšuje neželene obremenitve na kolenski sklep. Pri tej vaji se aktivirajo mišice okoli gležnja, vključno z m. tibialis anterior, m. peroneus longus in m. gastrocnemius, ki pomembno vplivajo na stabilnost celotne spodnje kinetične verige.
Kroženje izboljšuje gibljivost talokruralnega sklepa, kar omogoča bolj optimalen prenos sil med hojo in s tem zmanjšuje kompenzacijske mehanizme, ki pogosto povečajo pritisk na obrabljen hrustanec. Redno izvajanje te vaje lahko poveča obseg gibanja v gležnju za približno 10 % v nekaj tednih, kar ima dokazano pozitiven vpliv na biomehaniko kolenskega sklepa.
Pri kroženju se pospeši tudi mikrocirkulacija, kar izboljša oskrbo mehkih tkiv s kisikom ter pospeši odstranjevanje presnovnih produktov, ki lahko povzročajo občutek težkih ali utrujenih nog. Pomembno je, da se gibanje izvaja počasi in kontrolirano, saj s tem aktiviramo tudi proprioceptivne receptorje, ki izboljšujejo zaznavo položaja stopala in posledično prispevajo k bolj stabilnemu koraku.
Zaradi svoje nezahtevne izvedbe in visokega funkcionalnega učinka ta vaja pomembno podpira celostno obvladovanje težav, povezanih z obrabo hrustanca kolena.
PRIMERJAVA VAJ ZA KOLENO PRI OBRABI HRUSTANCA
| Vaja | Glavni namen | Korist za koleno | Primerno pri obrabi hrustanca |
|---|---|---|---|
| Izteg kolena v sedečem položaju | Krepitev sprednje stegenske mišice | Boljša podpora kolenu in manjša obremenitev sklepa | Da |
| Dvig iztegnjene noge v ležečem položaju | Stabilizacija kolenskega sklepa | Krepi mišice brez neposrednega pritiska na koleno | Da |
| Drsenje pete po podlagi | Izboljšanje gibljivosti kolena | Zmanjšuje togost in ohranja obseg gibanja | Da |
| Izometrično napenjanje stegenskih mišic | Aktivacija mišic brez gibanja | Varna krepitev brez obremenitve sklepa | Zelo primerno |
| Rahli počepi ob steni | Nadzorovana krepitev mišic | Izboljša stabilnost in nadzor gibanja | Da, ob pravilni izvedbi |
| Raztezanje zadnjih stegenskih mišic | Sproščanje mišične napetosti | Zmanjšuje vlečne sile na kolenski sklep | Da |
| Vadba ravnotežja na eni nogi | Krepitev stabilizatorjev | Boljši nadzor sklepa in manj tveganja za preobremenitve | Da, v lažji izvedbi |
| Raztezanje mečnih mišic | Sprostitev spodnjega dela noge | Izboljšan pretok in manj napetosti v kolenu | Da |
| Kroženje z gležnjem | Spodbujanje prekrvavitve | Podpora regeneraciji brez obremenitve sklepa | Da |
Zakaj je magnetna terapija z blazino Magus naravna pomoč pri odpravljanju bolečine v kolenu
Magnetna terapija z blazino Magus temelji na delovanju pulznega elektromagnetnega polja (PEMF), ki prodira globoko v tkiva in spodbuja ionizacijsko izmenjavo v celičnih membranah.
Ta proces izboljša prekrvavitev sinovialnih struktur, pospeši regeneracijo hrustanca ter zmanjša oksidativni stres, ki je eden glavnih dejavnikov degenerativnih sprememb v sklepu.
Meritve kažejo, da se po redni uporabi terapije v trajanju 20 minut dnevno skozi 4 tedne zazna povečanje lokalne oksigenacije tkiva za 18 % in občutno zmanjšanje subjektivne bolečine po VAS lestvici.
Zaradi teh učinkov je magnetna terapija z Magus blazino naravna in neinvazivna podpora pri celostni rehabilitaciji kolena. V kombinaciji z vajami, razteznimi tehnikami in krepilnimi programi zagotavlja dolgoročne rezultate, zmanjšuje togost sklepov ter pospešuje obnovo poškodovanih tkiv brez farmakoloških stranskih učinkov.
Najbolj pogosta vprašanja o vajah za koleno pri obrabi hrustanca
1) Ali so vaje za koleno pri obrabi hrustanca varne?
Da, če so vaje pravilno izbrane in se izvajajo brez bolečine. Priporočajo se nadzorovane, nežne vaje, ki krepijo mišice okoli kolena in izboljšujejo gibljivost, brez sunkovitih gibov ali globokih počepov.
2) Kako pogosto je priporočljivo izvajati vaje za koleno pri obrabi hrustanca?
Vaje se običajno izvajajo 3–5-krat na teden, odvisno od počutja kolena. Pomembno je, da se intenzivnost prilagaja in da se kolenu omogoči dovolj časa za počitek med vadbami.
3) Katere vaje so najbolj primerne pri obrabi kolenskega hrustanca?
Najbolj primerne so vaje brez večje obremenitve sklepa, kot so izometrične vaje, dvigi iztegnjene noge, raztezanje stegenskih in mečnih mišic ter vaje za izboljšanje ravnotežja.
4) Ali lahko z vajami zmanjšam bolečine v kolenu?
Redno in pravilno izvajanje vaj lahko izboljša stabilnost sklepa, zmanjša togost in prispeva k boljšemu občutku pri gibanju. Vaje ne odpravljajo obrabe, lahko pa pomagajo pri obvladovanju simptomov.
5) Kdaj vaj za koleno pri obrabi hrustanca ne izvajam?
Vaj ne izvajaj, če se bolečina med vadbo povečuje, če je koleno izrazito oteklo ali če se pojavi občutek nestabilnosti. V takšnih primerih je smiselno vadbo prekiniti in prilagoditi obremenitve.
Tina Stifter
Sem Tina, z Magus blazino sem že od razvoja naprej. Veliko vem o magnetni terapiji in še vedno se učim, največ od mojih uporabnikov in strokovnjakov magnetoterapije.
Poleg dela s strankami, me veselijo potovanja, ukvarjam se s športom, sem poročena in mami dvema fantoma.
VERODOSTOJNOST IN STROKOVNOST NAPISANEGA NA MAGUS.SI
Verodostojnost in strokovnost napisanega nam veliko pomeni, s tem se ukvarja Tina Štifter, ki vsebino na strani magus.si tudi piše. Za vso strokovno podporo pri pisanju in pri specifičnih vprašanjih uporabnikov skrbijo strokovnjaki.
Napaka ali nedoslednost na strani
V kolikor bi želeli opozoriti na napako ali nedoslednost na strani, ki ste jo opazili, prosim napišite mail: info@magus.si
O nas
Bi želeli izvedeti več o nas? Preberite si na povezavi TUKAJ
Trgovina
Se zanimate za najem ali nakup magus blazine, ki je prozivod Slovenskega podjetja? Preverite našo ponudbo s klikom na povezavo TUKAJ
Članki
Informacije o zdravju, zdravstvenih težavah ali zapletih in kako jih odpraviti. Preglejte naše zapise na povezavi TUKAJ
Kontakt
Stopite v kontakt z nami. Pišite nam na naslov info@magus.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Ali pa nas pokličite na telefon 040 807 327 (Tina Štifter). Dosegljivi smo od pon do petka med 8.00 ter 16.00 uro.
040 807 327